Zakon, spet nov Jag Panzer album. Po dveh izdajah starejših skladb, Chain Of Command je izšla sredi poletja, je sedaj spet na vrsti navaden studijski album. Kar Američani počnejo od prihoda kitarista Chrisa Brodericka za The Age Of Mastery, je prava heavy metal poezija, ki se nadaljuje tudi na albumu Casting The Stones.
Prvo poslušanje je dalo nekako mešane občutke, kajti album nima takšne fenomenalne himne kot so Iron Eagle, Fate's Triumph ali Take To The Sky, poleg tega pa je atmosfera temačnejša, strukture skladb bolj progresivne in tempo dokaj enakomeren skozi cel album. Chris Broderick se je namesto božanskim melodijam z Markom Briodyjem bolj posvečal pestrosti riffov, brez prefinjenih solaž pa si je Jag Panzer album seveda nemogoče predstavljati. Njegova vodilna kitara najbolj blesti v The Mission (1943), Achilles in še eni himni Legion Immortal. Izvrstna, riffovsko zelo bogata in z zanimivo vokalno interpretacijo je The Hearking, po tradiciji pa album zaključuje v bolj epskem stilu s Precipe. Četudi je kakšna skladba za njihove razmere povprečna, s Harryjevim vokalom zveni mnogo bolje, kot če bi jo odigral kak drug band. Imajo pač to srečo, da imajo v svojih vrstah enega najboljših metal pevcev. Vendar Jag Panzer nikoli ni bil band z izstopajočimi posamezniki, vedno so bili močni in kompaktni kot celota in tudi sedaj so.

Matjaž