Srd / Ater Era / Britof

V sredo, 24. 4. 2024, se je v ljubljanskem Orto Baru torej začela dolgo pričakovana evropska turneja Theatrum Mortis Humanæ Tour, ki je imela tudi promocijski podton, saj so domači black metal posebneži Srd nedavno izdali tretji plošček vragvmesiton. Da bo celotna turneja dobila še dodatno slovensko noto, so se s Srd na pot podali še Ater Era in Britof. Kakopak je bila udeležba v Ljubljani obvezna in po najavi »dodatnega« slovenskega datuma, torej dva dni kasneje v mariborskem MC Pekarna, je bil tudi pohod v Maribor neizogiben.

Seveda je lahko to zelo varljiva situacija in v takšnih primerih postane zelo nevarno, da bo premierni nastop turneje v Ljubljani, ki je letvico v vseh pogledih postavil zelo visoko, zaradi ponovnega snidenja s karavano grehosleda izgubil moč, ki jo je z izjemno izvedbo ustvaril dva dni prej. K temu delček nezaupljivosti in previdnosti vsekakor pristavi svojeglava mariborska publika. A da se ne ujamem preveč v lastnih razglabljanjih in nepotrebnem filozofiranju, se raje posvetimo petkovemu koncertu v Mariboru.

V primerjavi z ljubljanskim dogodkom so se v Maribor podali le trije »glavni« akterji turneje. Zategadelj se je že pred samim dogodkom šušljalo, da bodo imeli Britof in Ater Era nekoliko daljšo minutažo kot v Ljubljani, in je bilo pričakovanje, kaj nam bosta banda pripravila, tako povsem na mestu. Časovnica za petkov večer je bila sledeča:

19.30 vrata
20.00 Britof
21.20 Ater Era
22.40 Srd

Glede na to, da je šlo pri mariborskem datumu za petek, sem bil prepričan, da bo tokratni koncert le demantiral mojo zaskrbljenost in se bo vse skupaj odvilo nad pričakovanji. Že prihod pred dvorano je pokazal, da se je kljub relativno zgodnji uri le nabralo nekaj ljudi, a čas za klepet s tem ali onim znanim obrazom je moral počakati, saj je iz dvorane zadonel zvok sirene in čas je bil za overturo v koncertno dogajanje s Korošci Britof. Zdaj že skoraj klasično trio nastop otvori z doomish uvodom z zadnje plošče Ruins, kar pomeni s komadom Buzz, ki je odlična izbira tako za uvodni komad ploščka kot tudi v živo, saj vzpostavi pravšnjo mero napetosti, s katero band obda sebe in zajame publiko. Žal pa tokratna otvoritev ni bila tako »prepričljiva«, saj peščica pod odrom na začetku bandu ni mogla vračati pravšnje mere energije, ki je že ob tej zgodnji uri prihajala z odra. Britof, ki so ravno v pripravi materiala za nov album, so svojo odrsko prezenco že zdavnaj izpilili do vrhunca, in tudi tokrat se je njihova »boli nas kurac« mentaliteta odražala v pravi smeri. Zvok je bil vrhunski, band uigran in agresiven, a ravno prav jebiveterski, kot se za njihovo glasbo spodobi. Dvorana je kaj kmalu dobila tudi boljšo podobo, saj se je pod odrom zbralo nekaj več ljudi, ki so cenili videno in slišano, žal le s preveliko mero zadržanosti. K temu bi lahko botrovala zgodnja ura, kar je Alex tudi sam poudaril, a sam sem kljub temu hitro ujel svoj Britof vibe, ki me vedno znova podžge za bolj intenzivno premikanje vratnih mišic. Tokrat tudi tehničnih težav ni bilo in nastop je bil res izpiljen, čeravno je bil band po koncu nastopa drugega mnenja. Očitno je turnejsko življenje le pokazalo svoje slabosti, kar pa je band na odru zvito skril in še enkrat oddelal posel, kot se spodobi, tako da se vsekakor vidimo spet kmalu, morda takrat že s kakšnim novim komadom ali celo novim ploščkom.


Ker je bilo do nastopa drugega banda večera še nekoliko časa, sem tega končno lahko izkoristil ter poklepetal z znanimi obrazi in pred dvorano v glavi že začel sestavljati mozaik reportaže. Na tem mestu moram v pozitivni luči pozdraviti zvočno sireno, ki sicer zadoni kot ob zračnem napadu med 2. svetovno vojno, a v klubu MC Pekarna najavlja odrski napad naslednjega banda. Ideja, ki je v mojih očeh vrhunsko zastavljena, a žal iz neznanega razloga povsem ne doseže svojega učinka. Tako smo se ob zvoku sirene le redki zapodili v dvorano, kjer je iz ozvočenja prihajal ambientalni intro in naznanjal začetek nastopa primorskih black metalcev Ater Era. Žanrsko so Primorci mogoče po teoriji bliže glavnemu bandu večera, a ko se človek poglobi v njihove stvaritve, hitro opazi, da kljub black metal zasnovi Ater Era svojemu slogu dodajajo kar veliko mero kompleksnosti. Zato ni skrivnost, da je za popolno zaužitje esence Ater Era potrebna svojevrstna energija poslušalca. Dvorana je bila tokrat že za nameček malenkost bolj zapolnjena in tudi sam sem v primerjavi z ljubljanskim koncertom bil pravšnje volje, da se z Ater Era podam na svojevrstno glasbeno popotovanje. K pravemu zaužitju slišanega je to pot svoje dodalo tudi odlično ozvočenje, saj je kombinacija glasbene prefriganosti in dobrega ozvočenja band postavila v povsem drugo luč. Že od samega začetka je glasba delovala mogočno, izivalno ter svojeglavo, kar pa je privržencem pod odrom kmalu začelo lesti pod kožo in glave so se zelo hitro začele premikati v razgibanih ritmih. V primerjavi z Britof Ater Era veliko stavijo na ambientalni učinek, ki ob pravem trenutku doseže svoj namen. Tako je tudi desetminutni opus Destroyer/Perserver z zadnje plošče Clades ustvaril prav poseben učinek. S setliste ni izostal niti najnovejši single Terra Rossa, ki so ga Ater Era opremili z videospotom in naznanja tudi nov celovečerec. Da pa bi bilo presenečenje še toliko boljše, so Primorci tokrat premierno odigrali še en komad s prihajajoče plošče. Delno sta oba komada požela dobršen del zanimanja, saj se s svežim vetrom tudi glasbeno band v niansah oddaljuje od predhodnikov, kar sem z zanimanjem ter pozitivnimi občutki pospremil tudi sam, po drugi strani pa je nepoznavanje tudi nekoliko umirilo dogajanje. Vsekakor pa sta oba komada v mojih očeh pritegnila dovolj pozornosti, da bom z zanimanjem spremljal najave o novem ploščku. Dejstvo, da je band zaradi kompleksnosti komadov tudi odrsko bolj statičen, pa ne pomeni, da je glasba dolgočasna, ravno nasprotno. Prav zaradi tega je band v živo zanimiv, saj v poslušalcu vzbudi drugačne dražljaje, ki pa seveda tudi pridejo na svoj razgreti blackmetalski račun. Sam lahko le še dodam, da sem tokrat doživel enega najboljših nastopov Ater Ere do zdaj.


Po takšni predstavi je bila osvežitev vsekakor na mestu, in kar je najpomembneje, tako je bilo tudi čakanje na glavni band večera nekoliko lažje. Kot sem omenil že v uvodu, sem imel pred prihodom v Maribor kar nekaj pomislekov, ali bo koncert dosegel želeni standard, ki ga je postavil ljubljanski predhodnik, in kako se bo tudi band kova Srd odzval, če se bodo moje slutnje uresničile. Seveda je bilo utopično razmišljati o tem, da se bo v Mariboru nabralo takšno število obiskovalcev kot v Ljubljani, a band, ki ima v žepu tak izdelek, kot je tretji album vragvmesiton, si zasluži vso podporo. Po tretjem in tokrat zadnjem oznanilu »zračnega napada« se je začelo zares. Srd kot headlinerji večerja to vlogo v celoti upravičijo. Odrska prezenca, uigranost in kulisa so odličen recept za večer, ki ne bo šel v pozabo, zato je bil pohod v prvo vrsto enostavno obvezen. Naloga Srd je bila očitna. Publiko zapeljati, omamiti in odpeljati v svet onkraj teme. Za to nalogo je novi album vragvmesiton več kot prava izbira. Tudi tokrat je bil namen banda nam predstaviti album v celoti, in to smo vsi, ki smo si ploščo zavrteli že premnogokrat, z odobravanjem pozdravili ter se skupaj z bandom lotili razvrata. To je začutil tudi Goran, frontman z veliko začetnico, ki se ne ustraši niti skoka z odra, se zagnati v publiko in ji pokazati, da je konec heca in da Srd božji žanje vse pred seboj, vse, kar se mu postavi na pot. Če se je v Ljubljani še kazala začetna nervoza »novih« članov banda, se je ta v Mariboru že razblinila in Srd so kot celota delovali močnejši kot kadar koli prej. Vem, da se sliši kot hvalospev, ampak dejstvo, da Srd s svojo glasbo pričarajo ravno to, je neizbežno, in energija z odra o tem več kot očitno priča. Ta punkovski flair in neizpodbitna moč glasbe, podkrepljena s težo slovenske besede, enostavno ustvari edinstveno kuliso, ki je tako na albumu kot tudi v živo na odru vseskozi prisotna in s katero so se Srd že zdavnaj dvignili med velike tega žanra. O tem, da vse zgoraj opisano drži kot pribito, pričajo še moje bolečine v vratu, ki so ob pisanju teh vrstic še kako prisotne, in verjamem, da se bo kljub bolečinam v vratu s to trditvijo strinjala večina obiskovalcev tokratnega koncerta. Uro dolg nastop, ki je bil posvečen zadnji izdaji in se zaključil s Kupo trpljenja in zdaj že zimzeleno Srečo na vrvici, je minil še prehitro in dokončno potrdil, da izlet v Maribor ni bila napačna odločitev. Nedvomno se bom s Srd letos še srečal. Verjetno ne samo enkrat, do takrat pa … Orji, orji …


Petkov večer v Mariboru se je zaključil z izjemno koncertno izkušnjo, ki je bila kljub začetnim dvomom presežena v vseh pogledih. Manjša obiskanost koncerta pa me na koncu tudi ni zmotila, saj smo bili vsi prisotni deležni intimnejšega vzdušja in vsi trije bandi so na svojstven način pokazali, da je v Sloveniji scena še kako močna, le javnost mora to doumeti in začeti ceniti. Po tako intenzivnem koncertnem dogodku mi ne preostane drugega kot to, da vsem, ki ste tokrat izpustili večer presežkov, polagam na srce, da se v bližnji prihodnosti odpravite na koncert enega izmed zgoraj omenjenih bandov in zaužijete glasbo, se prepustite toku ter izkoristite energijo, ki vam bo dana.