Na današnji dan
1982
Randy Rhoads umre v letalski nesreči, star komaj 25 let
NAGRADNE IGRE
Traja do: 10. 3. 2024
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

8. 8. 2019

MetalDays 2019, 4. dan

Tolmin, Slovenija / 25. 7. 2019

Dan, ki so ga zaznamovali superlativi. Glasbeno, ekstazno, vroče, složno. Današnji koncerti so ponujali veliko tega, če že takoj v ospredje potisnem Demons & Wizards, God is an Astronaut in zame osebno odlični Gaahl´s Wyrd.

LEMMY´S STAGE

Pa preglejmo prvo dogajanje na glavnem odru. Odprli so ga domači Morost, ki so bili kot mnogi do tedaj izpostavljeni žgočemu soncu in malo manj številčni publiki. Sicer suveren nastop, ki pa je za mnoge Slovence krst na tako velikem odru. Dati več energije od sebe v danih pogojih je težko, a ključno za pridobitev publike. (Tina)

Takoj za njimi so nastopili nemški simfonični metalci Hydra, ki pa me žal niso prepričali. Kolikor je bila vokalistka privlačna za oči, toliko je njen vokal občasno zvenel precej slabo. Več od prisotnosti pri dveh komadih od mene niso dobili. (Tina)

Sledili so jim death metalci Bloodshot Dawn, ki sem jih ujela bolj na zaključku, ker so me v tem času veliko bolj navdušile skupine na drugem odru. Sicer pa so Bloodshot Dawn tudi eden izmed tistih bandov, ki je svoje death metalske komade začel bogatiti s tehnično simfoničnimi vložki, ki naredijo glasbo bolj zanimivo in privlačno za mlajše poslušalce. Za nepoznavalce tako predlagam, da prisluhnete komadu Survival Evolved iz aktualnega ploščka Reanimation. (Tina)

Oder so nato mogočno zavzeli poljski velikani death metal scene Decapitated. Sama sem se odločila za ogled iz zavetja hribčka, saj sem zasedbo videla že kar nekajkrat. Prva je bila seveda stava, ali bo Rafal »Rasta« Piotrowski prišel na oder v zimskem puloverju – kot je že večkrat prišel, ne glede na temperature ozračja, in pa če že hodi po svojih dredih. Tokrat sta bili zanikani obe trditvi. Vročina je bila očitno prehuda, dredi pa so se ustavili nekje pri kolenih ali malo čez. Sicer pa je trenutna postava s session bobnarjem Jamesom Stewartom in ne ravno novim basistom Hubertom Więckom ustvarila takšno energijo, da so čupale skoraj vse čupe kar velike kopice ljudi na prizorišču. Ko so začeli igrati, so se ljudje kot horda začeli pomikati proti odru in bandu res jedli iz rok. Seveda od zasedbe takega kova, ki je za mnoge predstavljala vrhunec dneva, če ne celo festivala, ne gre pričakovati drugega. Sicer pa so nam postregli z juho starega in novega in vsaj s hribčka je bil tudi zvok tokrat na njihovi strani. Na samem začetku so sicer bobni konkretno preglasili vse, vendar pa se je tudi to izravnalo z ostalimi v roku enega komada. (Tina)

Dan se je nadaljeval z death metalom, prišel je čas za dvojčka iz Švedske. Prvi so bili predstavniki malo bolj modernega, Soilwork. Ne vem, ali mi enostavno ne paše Björnov vokal ali pa jim nisem dala dovolj časa, ampak tudi oni so bili eni izmed tistih, katerih koncert sem zapustila po dveh komadih in raje prisluhnila nastopajočim na drugem odru. (Tina)

Sem pa zato veliko bolj uživala ob nastopu Hypocrisy. Ker sem jih videla že nekajkrat, sem jim namenila točno 20 minut, potem pa stekla do drugega odra, kjer so satanistične rituale izvajali Gaahl´s Wyrd. Pa se vrnimo k Petru in kompaniji. Ne vem, ali so ga res toliko motile »mušice« ali je bil za njegov kašenj, bljuvanje in slabši vokal kriv kakšen drug razlog. Vsekakor pa je publika norela, tudi številčno so imeli eno izmed večjih podpor tega tedna. Srečo sem imela, da sem slišala Eraser, se znorela in potem odšla na svojo pot v temo. Kako se je koncert nadaljeval sicer ne vem, sem pa slišala, da je bilo še kar nekaj bruhanja muh in mušic, ampak vseeno precej odlično izpeljan koncert in dobro polnjenje energije za vrhunec dneva ali pa tedna – Demons & Wizards. (Tina)

Ob pogledu na headlinerje festivala in ob imenu Demons & Wizards je marsikdo začudeno povzdignil obrv, kaj za vraga je to. Gre za skupni projekt Jona Schafferja (Iced Earth) ter Hansija Kürscha (Blind Guardian), ki je miroval skoraj petnajst let, saj omenjena muzkontarja zaradi obveznosti v svojih bandih nista imela časa za skupno ustvarjanje. Po prvotnem navdušenju nad najavo skupine je sledil trd padec na realna tla, saj je internetni ogled koncerta s Hellfesta pokazal, da očitno ne gre za noben presežek. Tako sem se s skepso in cmokom v grlu odpravil na koncert. Po uvodnem intru se je takoj zaslišalo tipično Schafferjevo žaganje, čemur je sledil Orkan Hansi, ki je takoj pokazal, da je tri tedne pavze blagodejno vplivalo na njegove glasilke. Kot stari izkušeni maček je čez celoten koncert vodil in nadziral publiko, ki je vpijala vsak gib glasbenikov na odru kot spužva vodo. Ker imajo Demons & Wizards samo dva izdana albuma, je bilo, na zadovoljstvo publike, treba setlisto zapolniti tudi z nekaj »priredbami«, in sicer s po dvema Iced Earth in Blind Guardian komadoma. Pri Burning Times in I Died for You se je kljub Hansijevemu trudu slišalo, da pesmi nista napisani z njegovim vokalom v mislih, je bilo pa zato toliko več norenja na Welcome to Dying in Valhallo, ki se je tradicionalno blindguardiansko končala s prepevanjem publike. Videlo se je, da bobnarja Frederika Ehmkeja (Blind Guardian) srbijo prsti, da bi publiki še naprej dajal ritem, vendar ker ni šlo za Blind Guardian koncert, je band prepevanje prekinil z naslednjim komadom. Brezhibno izveden koncert se je za marsikoga prehitro končal in kljub pozivom publike, naj odigrajo še kak komad, je bilo nastopa brez dvoma konec, saj se je na drugem odru program že nadaljeval. Demons & Wizards, solid 5/7. (Aljaž)

BOŠKO BURSAĆ STAGE

Drugi oder je ta dan ponujal kar nekaj zanimivega. Sama sem začela z modernejšimi deathcore ritmi z zasedbo Heart of a Coward. Angleži imajo kar nekaj predstavnikov te zvrsti in vsem je jasno, kako se stvari streže. Nastop je bil napolnjen z energijo, poskoki ter premiki na odru in pod njem. Korektno in pričakovano. (Tina)

Kmalu za njimi so nastopili eni redkih letošnjih predstavnikov grindcora, Cliteater. Žal njihov nastop ni prinesel toliko toaletnega papirja in ostalih pripomočkov ter mask, kot jih po navadi prinesejo npr. Gutalax, sta pa pred odrom vseeno poskakovala dva obiskovalca z zanimivimi pokrivali. Eden je namreč na glavi nosil velik kupček dreka. Sicer pa je bil nastop točno takšen, kot ga je bilo za pričakovati. Umazan, ne ravno natančen ter poln kruljenja. (Tina)

Sledila sta jim dva death metalska banda. Skeletal Remains iz ZDA ter Liquid Graveyard iz VB/Španije. Prvi se mi niso ravno vtisnili v spomin, pa tudi mislim, da jim nisem namenila več časa kot en komad. So me pa zato veliko bolj navdušili Liquid Graveyard. Bili so ena izmed zasedb, ki sem jo odšla poslušat samo iz firbca, ker mi dogajanje na glavnem odru ni bilo všeč. Potem pa se je seveda zgodilo to, da so me precej navdušili. Band, ki ga sestavljajo bolj ali manj znana imena metala, me je povsem sezul. Na vokalu je odlična Raquel Walker, na kitari John Walker (Cancer), za bobni pa zadnjih nekaj let eden in edini Nicholas Barker (Brujeria, ex-Cradle of Filth, ex- Dimmu Borgir itn.). Fantje in dekle pa sicer prisegajo na avantgardno progresivni death metal, ki ima zelo velik priokus starošolskega death metala. Definitivno ena boljših skupin z ženskim vokalom na letošnji ediciji festivala. Pred njih bi verjetno postavila edino Infected Rain. Zakaj ne Arch Enemy, si preberite v reportaži prvega dne. (Tina)

Tema. Norveška. Satan. Gozd. Black metal. Gorgoroth. Gaahl. Gaahl´s Wyrd. Projekt, ki sem ga prvič ujela lani v Wacknu, je bil eden izmed bandov, ki ga enostavno nisem smela izpustili. Celotna Gaahlova karizma, njegov stalen outfit (črni puli in usnjena jakna) in odlična instrumentalna podpora sestavljajo res pravi balzam za vse black metalske in po srcu temačnejše duše. Kljub temu, da nismo dobili praktično besede z njegove strani, je bil nastop popoln. Postregli so nam z nekaterimi originalnimi komadi projekta, niso pa manjkale niti nekatere uspešnice legendarnih Gorgoroth. Mnogi niso odšli na koncert ravno zaradi tega, ker so pričakovali zgolj originalne komade in potem jokali, ker so slišali, da seveda Gaahl ne more brez dobrih starih Gorgoroth. Kakor koli, celoten ambient in nastop sta bila odlična, še vedno pa sem v tem tednu pogrešala več takšnega temačnega black metala. (Tina)

Iz teme pa smo odšli v luč, pozitivo in glasbeno ekstazo. Ko je MetalDays najavil nastop God is an Astronaut, je bila moja prva izjava: »Kaj, pa niso oni neki instrumentalni hipsterji? Kaj bo to delalo v Tolminu?« Da, nisem jih poznala in nikoli jim nisem dala prave priložnosti. Malo pred začetkom festivala sem poslušala najnovejši album iz leta 2018, Epitaph, ki me prav tako ni navdušil. Post-rock, Post-alter, instrumentalni dolgčas. Opazila sem, da imajo fantje planiran meet & greet in ker se je ravno zaključeval, ko sem se sprehodila mimo, sem se ustavila. Že takoj so me kupili z odprtostjo, sproščenostjo in zelo pozitivno naravnanim odnosom. Rokovanje, predstavitev, vprašanje po imenu in državi izvora, vprašanja glede festivala – ja, na koncu so oni mene več vprašali kot pa jaz njih. Super fantje. Zato smo res takoj po koncu odličnih Demons & Wizards tekli pred drugi oder, kjer smo mislim da zamudili en komad, ki pa je bil ravno iz zadnjega albuma. Potem pa se je začela ekstaza. Fantje so nam odigrali po en komad s skoraj vsakega izdanega albuma, z aktualnega smo dobili dva. In bilo je odlično. Skoraj celoten koncert sem z nasmehom na obrazu in zaprtimi očmi uživala v progresiji, simfoniji, lomljenju ritmov in odlični melodiji, tako da vokala sploh nisem pogrešala. Koncert je bil res eden izmed najbolj natančno izpeljanih in eden izmed vrhuncev festivala. Tudi prijatelj, ki se je v začetku strinjal z mano, da gre za »hipstersko« zasedbo, katere nima plana pogledati, je ob koncu priznal, da so odlični in si vsekakor zaslužijo prisotnost in poslušanje. Upam, da jih bomo še imeli priložnost videti v Ljubljani ali okolici, kajti takrat bom tam, v prvi vrsti. (Tina)

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
1. 8. 2018Metaldays 2018, 1. dan / Reportaže
21. 8. 2006Metal Camp 2006 / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
11. 3. 2024
Cryptopsy / Atheist / Monastery / Almost Dead
Reportaža
8. 3. 2024
Paranoid Live: Phil Campbell & The Bastard Sons
Reportaža
26. 2. 2024
Voltumna / Taste Of Plague
Reportaža
21. 2. 2024
Kataklysm / Fleshgod Apocalypse / Stillbirth
Reportaža
13. 2. 2024
Tribute to Paranoid 25: Eruption / Dickless Tracy
Reportaža
12. 2. 2024
KHNVM / Damnation
Reportaža
6. 2. 2024
Hoba / Woygn / Ayd
Reportaža
5. 2. 2024
Stone Horns / Terminal Disease
KONCERTI & FESTIVALI
19. 3. 2024
Enslaved, Svalbard, Wayfarer
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
19. 3. 2024
Taake, Nordjevel, Theotoxin
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
20. 3. 2024
Attila, Born of Osiris, Aviana, Crown Magnetar
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
22. 3. 2024
Weekend Toretoure Vol. 1: Macabre Demise, Athiria, Hailstone
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
23. 3. 2024
Noise Wagon Vol. 12: Warfare, Culto Del Cargo, Cimex, Vivere Merda, Obscene Revenge
Binario 9, Viale Miramare 51, Trst, Italija
23. 3. 2024
Sovrag, Hellsword, Samperium
TrainStation SubArt, Kranj