Halloween Massacre: Smrt / Spirits of Stygia / Decair / Gründ

Cel vremensko zelo nestanoviten in neprijazen torek sem v mislih mencal sem ter tja in se spraševal, ali naj grem zvečer z Budimpešto v kosteh sploh na koncert. Odkar sem pred skorajda natančno štirimi leti prvič videl in slišal Smrt, sem ljubitelj njihove glasbe in od njih še nisem bil deležen slabega koncerta. Skomine so bile torej velike, ko pa sem med popoldansko-večernim pisarniškim delom poslušal zadnji plošček ameriške deathcore zasedbe Lorna Shore, sem na seznamu nastopajočih našel še en razlog za obisk koncerta, in sicer ljubljanske Spirits of Stygia, zaradi česar je bilo mojega mencanja konec.

Celoten program koncertnega večera z imenom Halloween Massacre je zgledal tako:
19.00 vrata
20.00 Gründ
21.00 Decair
22.00 Spirits of Stygia
23.00 Smrt

Gründ na Halloween Massacre
Na podlagi preteklih izkušenj v zvezi z začetkom koncertov v mariborskem Gustafu sem se od doma odpravil ob uradno napovedani uri začetka koncerta. Nikakor si ne bi mislil, da bom zaradi tega zamudil prve nastopajoče Gründ. Hardcore punk/crust zasedbo sem zamudil, ker 1.) je začela svoj nastop točno ob 20. uri in 2.) je njen nastop trajal samo 20 minut. Hja, to je hardcore punk; brez ovinkarjenja, brez šminke in povsem neposredno. Ko sem uspel urediti zadeve na blagajni in sem se obrnil proti odru, kjer je le nekaj sekund pred tem še ropotalo, je zasedba začela s pospravljanjem.

Decair na Halloween Massacre
Post hardcore/metalcore zasedba iz Ljubljane je v Gustafu zadnjič nastopila s svojim dolgoletnim bobnarjem Vidom: »S težkim srcem sporočamo žalostno vest, da nas novembra zapušča bobnar Vid. Bil je naša luč v temnih trenutkih, naša zvezda, ki nam je kazala pot ter naš najboljši Counterstrike igralec. Kot nenadkriljivega bobnarja, velikega prijatelja in KFC gourmeta si ga bomo zapomnili na veke vekov – Vid, za vedno boš v naših srcih!« Žanrska kombinacija, ki jo band proizvaja, je daleč od tega, kar se po navadi vrti v mojem predvajalniku, zato o kakovosti slišanega težko sodim. Sem pa pri Decair zaznal neposredne punk prijeme, ki se dotikajo korenin žanra in so me tudi najbolj nagovorile, ter bolj posredne, disonantne in manj tekoče prijeme, ki v živo sicer pritegnejo k headbanganju, a jim je ob nepoznavanju vseeno težje slediti. In pri tem sem opazil tudi veliko ali največjo vrednost bobnarja Vida, ki ustvarja na svojem instrumentu kar kompleksne progresivne ritme. Verjamem torej, da ga ne bodo preostali člani pogrešali samo kot prijatelja.

Spirits of Stygia na Halloween Massacre
Tako, pa je prišla na vrsto tudi deathcore zasedba Spirits of Stygia. Ker si nisem želel pokvariti presenečenja, Ljubljančane namerno nisem preveril doma, saj bi lahko ob morebitni nevšečnosti odpadel tudi moj obisk koncerta. In ker Spirits of Stygia proizvajajo povsem drugačen deathcore kot uvodoma omenjeni Lorna Shore, bi se to po vsej verjetnosti tudi zgodilo. Ključna razlika, ki sem jo zaznal, sta hitrost in energičnost. Spirits of Stygia delajo počasne/počasnejše deathcore komade, ki temeljijo na enostavnih aranžmajih. Njihova glasba je vse kaj drugega kot nasičena, zaradi česar je po drugi strani hitro dojemljiva, sploh v živo. Tako ne preseneča, da je celotna dvorana na veliko sodelovala v obliki čupanja in moshanja, pri čemer so sodelovali tako mladci kot mladenke. In bolj kot se je zasedba približevala koncu svojega nastopa, bolj sem tudi sam uspel sodelovati v dogajanju in pozitivno sprejemati melodične in z breakdowni obogatene ritme, ki so prihajali z odra. Sploh zadnji komad, ki bo krasil prihajajoči novi plošček in nosi zaenkrat delovni naslov »Kavboj«, me je nagovoril s svojo rokersko enostavnostjo. Do novega ploščka pa si lahko privoščite prvenec Blue Skies, s katerega smo v torek menda slišali Protector of the Embers in naslovni komad.

Smrt na Halloween Massacre
Podobno kot Spirits of Stygia pred njimi so bili tudi Smrt osredotočeni na nove oziroma še neizdane komade. Album številka dve naj bi bil že končan, manjkajo še malenkosti pred njegovo izdajo. Kdaj bo to, še ni čisto natančno znano, a to naj bi bilo kmalu. Vpogled v tega band ponuja že nekaj zadnjih nastopov, med drugim v začetku leta v Ljubljani in malo kasneje še v Mariboru, medtem ko se je njegov torkov nastop samo še tretjino setliste spogledoval s preteklostjo, pri čemer mu je med naslovnim komadom prvenca Oppression From All Suffering na vokalu pomagal Kris Kustec od Čarnih Marjetic, ostalo pa že s prihodnostjo. Del te je band razkril, ko ga je naša ekipa obiskala na vajah in je bil posnet live video za komad Self Inflicted Misery/To Capture Forever za našo rubriko Iz zakulisja. In kako zvenijo novi komadi? Imel sem občutek, da bodo ti celostno gledano nekoliko trši, hitrejši in težji, se pravi nekoliko bolj old school, čeprav po drugi strani band ni odložil tisto nekaj, kar ga dela posebnega in drugačnega. Skratka: glede na slišano sem več kot prepričan, da me novi plošček ne bo razočaral.

Ker smo bili med nastopom Smrt »pridni« oziroma smo sledili navodilom pevca in posledično večkrat uprizorili wall of death, se pogumno stepli za na sredino dvorane vrženo rožico, ki je najditelju prinesla kratko majico z motivom obiskanega dogodka, nas je četverica nagradila z dodatkom v obliki komada Within the Requiem of a Collapsing Star. Po zadnjem komadu je bilo zame praznovanje dneva reformacije zaključeno, medtem ko so številne maske in »navadni« obiskovalci koncerta verjetno nadaljevali do zgodnjih jutranjih ur. Neverjetno prijetno je bilo videti po dolgem času tako številčno napolnjeno dvorano Gustaf. Čeprav ni nastopil niti en čistokrvni metal band, je v meni vseeno bilo obujeno upanje, da se Maribor v tej zvezi počasi spet prebuja.