Na današnji dan
1982
Randy Rhoads umre v letalski nesreči, star komaj 25 let
NAGRADNE IGRE
Traja do: 10. 3. 2024
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

10. 3. 2020

Belphegor / Suffocation / Hate / Carnifliate

Štuk, Maribor / 8. 3. 2020
Avtorica: Tina Urek

Korona. Corona. Pivo. Žganje. Razkužilo. Če smo se prejšnji teden veselili last minute napovedi turneje Europe Under Black Death Metal Fire II, ki je bila prisiljena izpustiti nedeljski večer v Benetkah, smo v soboto rahlo trepetali. A vse je za nekaj dobro. Tudi to, da je bilo kljub veliki kapaciteti kluba prodanih manj kot 500 vstopnic, je obdržalo koncert Belphegor in ostalih zasedb v mariborskem Štuku. Tako nas je kar nekaj nedeljski večer na dan žena preživelo v družbi bolj ali manj ljubih metalcev. Glede na to, da naj bi se vse skupaj začelo že pred pol sedmo, nas je bilo že kar nekaj okoli 18h na kraju zločina. Pa vendar smo se očitno premalo pozanimali, saj je ena izmed predskupin odpovedala. Govorim o Bolgarih Grimaze, ki so izpustili tudi koncert v Zagrebu dan prej. Čas pred začetkom sem tako izkoristila za hiter pogled na merch, ki ga je bilo tokrat skoraj več kot na kakšnem festivalu. Vse tri glavne skupine so pripeljale s sabo praktično vse. Izjemno dobro so se oborožili Belphegor, ki so imeli s sabo majce in hoodije – ne le z različnimi motivi, ampak tudi barve smo lahko izbirali. Kljub trdnemu prepričanju, da bom kupila zgolj nekatere stvari od Hate, sem ob koncu večera denarnico olajšala za merchandisea poln nahrbtnik.

Niti ne vem točno kdaj, ampak verjetno s tisto zamudo enega banda so na oder stopili domači asi Carnifliate. Sama sem se takrat še kot mačka okoli vrele kaše sukala pred merchom in nisem mogla preslišati odlične kritike Dereka Boyerja, basista zasedbe Suffocation. Ta se je namreč pridružil vsem tistim, ki so jih Velenjčani sezuli že po prvem komadu z izjemno energijo, natančnostjo in wau – fantje, zrasli ste! Komadi so iz tehničnega vidika izvedeni res odlično. S kolegi nismo mogli mimo energičnosti vokalista in očitnega napredka bobnarja Grege Cestnika. Novi album prav tako v živo ponuja veliko več kot so prvotni death/grind komadi, ki velikokrat niso izpadli tako resno, kot bi morda sami želeli. Tokratni nastop je bil res odličen. Slišali smo nekaj komadov z novega albuma, brez vrnitve na prvo plato pa seveda tudi ni šlo. Čeprav se (žal) niso vsi obiskovalci odločili, da podprejo domačo zasedbo, pa vseeno upam, da so se fantje na odru počutili ravno tako dobro kot mi pod njim. Edina kritika, ki jo moram izreči tokrat, je glede zvoka. Sicer tega pri ostalih zasedbah nisem opazila, pri Carnifliate pa je nekaj čudno šumelo/bobnelo, pa še zdaj ne vem, ali je bila to posledica kakšnega slabega kabla pri basu ali so to bili bobni. Kakorkoli, zadeva ni bila tako izjemno moteča, slišala pa se je.


Zame osebno najbolj pričakovani band večera so bili že njihovi nasledniki, poljski black/death metalci Hate. Zasedba, ki jo mnogi primerjajo – celo zamenjujejo – s sodržavljani Behemoth. Zasedba, ki ima s slednjimi skupnih kar nekaj zanimivih dejstev. Obe sta pričeli z delovanjem leta 1991, obe sta do današnjega dne izdali enajst dolgometražcev, obe v prvi meri izza corpse painta opevata satanizem in uradno ime obeh vodilnih članov, Nergala in ATF Sinnerja, je Adam. Pa vendar so Behemoth zaradi takšnih in drugačnih stvari ali dogodkov veliko bolj znani. Ja, glasba enih in drugih ima morda neko skupno točko, a vseeno imajo Hate veliko bolj surov in veliko manj teatralen pristop kot pa ga imajo trenutno Behemoth. Če me spomin ne vara, sem Hate zadnjikrat na odru videla leta 2018, ko so igrali na drugem odru festivala Metaldays. Poljaki so me navdušili do te mere, da sem želela pokupiti vse njihove CD-je, ki so jih ponujali. Pa sem se obrisala pod nosom. Merch na uradni stojnici sem zamudila, ostalo pa je zgodovina. Kakorkoli, tokrat je njihov nastop pričakala malo večja publika kot pri domačinih, a še vedno odziv ni bil takšen, kot bi si ga Poljaki zaslužili. Vseeno smo dobili dobrih pet komadov oz. kolikor so jih stlačili v 45 minut, je pa res, da je bil le eden – Sovereign Sanctity – z novega albuma, ostale so si porazdelile pretekle izdaje. Sicer pa je zasedba bolj statična, a še vedno dovolj energična, da so iz tistih nekaj čupanja željnih potegnili kos energije. Vsekakor se jim, tako kot njihovim naslednikom, pozna staž na sceni, saj v njihovem nastopu praktično ni bilo napak. Verjamem, da bi bila celotna energija veliko boljša, če bi bil odziv publike boljši.

Hate setlista: Into Burning Gehenna, Hearts Of Steel, Erebos, Sovereign Sanctity, Valley Of Darkness, Luminous Horizon, Wrists.



Več kot očitno so bili za bolj ali manj vse obiskovalce zvezde večera ameriški brutal/technical death metal veterani Suffocation. Čeprav je v zasedbi originalen član zgolj še Terrance Hobbs, so nam pripravili več kot odličen nastop. Da spomnim – basist Derek Boyer se je Hobbsu pridružil leta 2004, kitarist Charlie Errigo in bobnar Eric Morotti pa leta 2016. Leta 2018 oziroma 2019 so fantje oziroma bolje rečeno poslušalci doživeli največji udar, saj se je za »upokojitev« odločil eden izmed najbolj znanih death metal vokalistov Frank Mullen. Zamenjal ga je Ricky Myers, ki je sicer deloval že v kar nekaj bandih. Prav tako kot Hate sem tudi Američane videla v sklopu festivala Metaldays, pa vendar vsi dobro vemo, da so klubski koncerti nekaj povsem drugega. Moja pričakovanja so bila zato visoka in med njihovim nastopom niso padla niti za milimeter. Glede na to, da sem tokrat zasedbo prvič videla v klubski intimi – pa še to v skoraj povsem novi postavi – s tega vidika tudi ocenjujem njihov nastop. Myers me je izjemno spominjal na energične vokaliste tipa Jamey Jasta, saj je z neprestanim premikanjem in kretnjami v gibanje pognal tudi publiko. Čeprav nismo videli mosh pita ali podobnih plesnih točk (a vas je res strah korone?), je opletalo kar nekaj čup in skakalo kar nekaj nog. Glede njegovih vokalnih spretnosti sploh nimam pripomb. Poleg Myersa je velik del moje pozornosti »kupil« še basist Derek Boyer, ki velja za enega najbolj tehnično podkovanih v metalu. Če imaš headless bass, ki ga lahko nasloniš na tla in igraš tako, da se vse trese, ne moreš biti nihče drug kot Boyer. Vsekakor izkušnja, ki je prijetna tudi na oko. Suffocation so nam tako v dobri uri odigrali komade, kot so Clarity Through Deprivation, Thrones Of Blood, Jesus Wept, Funeral Inception, Cataclysmic Purification, Catatonia in Infecting The Crypts.


Deathmetalsko norenje je očitno izmučilo kar nekaj obiskovalcev in na pozni večerni črni maši nas žal ni ostalo ravno število, primerno za njene voditelje. Avstrijski black metalci Belphegor so zagotovo ena izmed najbolj temačno grozljivih zasedb, ki v živo vedno preseneti. Tokrat so očitno za nekaj časa za sabo pustili živalske kosti (ki so na festivalih večkrat imele tu in tam še košček mesa), vseeno pa niso »šparali« z odrskimi inštalacijami (prav tako kot Hate ne, kar sem pozabila omeniti v njihovem odstavku). Lobanje, rogovi, krvavi leseni križi. Helmuth pa seveda tako grozljiv, da se občasno res vprašaš, če je dušo res prodal Luciferju. Prav nič ne zaostaja niti Serpenth, a Helmuth oddaja takšno posebno energijo, ki te posrka v temo in povsem prevzame s satanskimi slavopevi. Sicer pa sta v trenutni live postavi poleg še kitarist Horus in bobnar Pawel Jaroszewicz. Kaj pa povedati o nastopu Belphegor? Hudičevo. Občasno rahlo nerodno s Helmuthove strani (ni in ni se mogel nehati spotikati ob dvignjen podij na odru), a vsekakor hudičevo. Koncert Avstrijcev enostavno ni koncert, ampak je črna maša, kateri se hočeš nočeš prepustiš. Vsake toliko te spreleti srh, tu in tam te prime pa začupaš. Vsekakor od vodilnega ne odmakneš oči in samo spremljaš njegovo vodenje. Ritual so spremljali sledeči komadi:

Sanctus Diaboli Confidimus, Swinefever – Regent Of Pigs, The Devil's Son, Totenkult – Exegesis Of Deterioration, Belphegor – Hell's Ambassador, Stigma Diabolicum, Conjuring The Dead/Pactum In Aeternum, Virtus Asinaria, Lucifer Incestus, Baphomet.

P.S.: Belphegor imajo očitno izjemnega dobavitelja trzalic, saj nam jih je Helmuth razdelil za dobri dve pesti.

Tako smo kar nekaj pred polnočjo zaključili nedeljski večer v Štuku. Zame je bil definitivno večer presežkov – no, vsaj kar se glasbe tiče. Več kot odlični nastopi, več kot odlična ponudba mercha in izjemna odprtost vseh nastopajočih. Že pred koncertom so se predvsem Suffocation venomer sprehajali med obiskovalci, po svojih nastopih pa niso ostali dolžni niti člani ostalih bandov. Tako sem sama za sproščen krajši pogovor izkoristila Adama, vodjo Hate. Od debate o novo izdanem albumu, dosedanji turneji in splošnih temah sva se seveda obregnila tudi ob koncert. Z grenko-sladkim priokusom je pohvalil mariborski klub, predvsem zvok in lokacijo, in bil prepričan, da bi ob razprodanem koncertu gladko šlo za najboljši koncert turneje, zgolj zaradi predispozicije. Obema je bilo žal, da je bil koncert zaradi spleta okoliščin tako pozno najavljen, a sva se strinjala, da je v vsakem primeru bolje imeti koncert kot pa odpovedati datum in ostati povsem brez. Če so dan prej v Močvari igrali pred 600 podivjanimi metalci, pa vseeno upam in verjamem, da smo jim tudi mi ostali v tako dobrem spominu, da jih bomo v prihodnje še kdaj videli! Štuk je namreč res lokacija, ki je svoje čase gostovala veliko več metalskih koncertov, ki so bili tudi vedno zelo dobro obiskani. V duhu trenutnega stanja pri nas upam, da bomo v prihodnjih dneh ostali brez čim manj žive glasbe, do takrat pa si zavrtite kakšen dober album in razkužite dušo in telo.

SORODNE VSEBINE:
13. 10. 2017Hate zamenjali Deströyer 666 / Novice
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
11. 3. 2024
Cryptopsy / Atheist / Monastery / Almost Dead
Reportaža
8. 3. 2024
Paranoid Live: Phil Campbell & The Bastard Sons
Reportaža
26. 2. 2024
Voltumna / Taste Of Plague
Reportaža
21. 2. 2024
Kataklysm / Fleshgod Apocalypse / Stillbirth
Reportaža
13. 2. 2024
Tribute to Paranoid 25: Eruption / Dickless Tracy
Reportaža
12. 2. 2024
KHNVM / Damnation
Reportaža
6. 2. 2024
Hoba / Woygn / Ayd
Reportaža
5. 2. 2024
Stone Horns / Terminal Disease
KONCERTI & FESTIVALI
19. 3. 2024
Enslaved, Svalbard, Wayfarer
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
19. 3. 2024
Taake, Nordjevel, Theotoxin
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
20. 3. 2024
Attila, Born of Osiris, Aviana, Crown Magnetar
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
22. 3. 2024
Weekend Toretoure Vol. 1: Macabre Demise, Athiria, Hailstone
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
23. 3. 2024
Noise Wagon Vol. 12: Warfare, Culto Del Cargo, Cimex, Vivere Merda, Obscene Revenge
Binario 9, Viale Miramare 51, Trst, Italija
23. 3. 2024
Sovrag, Hellsword, Samperium
TrainStation SubArt, Kranj