Pred komaj nekaj tedni je zadnji dve desetletji najuspešnejši britanski hard rock band objavil novico, da bo po julijski angleški turneji prenehal z vsemi aktivnostmi. Glede na izvrstno glasbo, s katero so nas Thunder razveseljevali, vsekakor slaba novica. Večina bandov preneha z delom po daljšem neplodnem ali vsaj komercialno neuspešnem obdobju. Za Thunder to ne velja, le nekaj mesecev pred načrtovano samouknitvijo so namreč izdali svoj deveti in kot kaže zadnji album Bang!
Kot že nekajkrat prej, smo tudi na Bang! dobili to, kar na njem piše – vihar in pokanje. Skozi vso kariero banda lahko opazujemo njegovo zorenje v glasbenem smislu. Od udarnega heavy rocka v začetku devetdesetih do vse zahtevnejšega in tudi bolj trdega hard rocka z vse več primesmi ameriške glasbe. Na prejšnjem albumu Robert Johnson’s Tombstone so se Thunder poklonili skrivnostnemu temnopoltemu blues glasbeniku iz začetka prejšnjega stoletja, Bang! pa je že čisto „ameriški” album, saj so praktično vsi komadi močno začinjeni z rhythm’n’bluesom, južnjaškim rockom tipa Molly Hatchet, kavbojskim heavy rockom zgodnjih Bon Jovi, slišati pa je celo primesi countrya.
Ni potrebno dvakrat povedati, da je izvedba kot vedno vrhunska in isto lahko trdimo tudi za zvok. Še zlasti navdušujejo tipično thunderjevske ostre kitare ter bobni, na katerih Harry James še enkrat več dokazuje, da ima v rokah dinamit.
Bang! se začne s silovito On The Radio, ostro kritiko bandu menda od nekdaj nenaklonjenih angleških radijskih postaj, v kateri so si Thunder zaradi vzklika „Fuck You” prvič v karieri prislužili Parental Advisory nalepko na naslovnici. Sledi sijajni mid-tempo killer Stormwater, posvečen Kathrini in razdejanju New Orleansa. Odtod naprej je album povsem amerikaniziran, vrhunci pa so južnjaška akusična Carol Ann, Candy Man, pesem o ruski lepotici, ki si preko interneta najde moža na bogatem zahodu, heavy himna Miracle Man, kritika zaslužkarskih ameriških TV pridigarjev, tipična thunderjevska power balada Love Sucks in One Bullet, akustična kritika naraščajočega nasilja med mladimi.
Bang! je doslej najkompleksnejši album Thunder in ob površnem poslušanju vas bo težko navdušil. A po nekajkratnem poslušanju vam zleze pod kožo. Gre vsekakor za sijajen izdelek, vreden znamke Thunder, ki morda res ne dosega polnokrvnosti prvih dveh albumov, je pa glasbeno in vsebinsko dodelan do popolnosti. Sijajen album za zaključek bogate kariere.
Thunder odhajajo, a tisti, ki jih še niste videli v živo, imate pol leta časa. Zadnji koncert bodo predvidoma odigrali na festivalu Rock of Ages 31.julija v švabskem Seebronnu. Glede na energijo, ki krasi najnovejši album, bodo poslovilni koncerti zagotovo paša za uho.

Matija G.