Rhapsody of Fire so zopet dokazali, da je njihov uspeh popolnoma upravičen. Glory for Salvation je album, ki črpa ideje bodisi iz starejših izdaj bodisi iz bolj sodobnih tehnik power metala. Ravno v teh bolj sodobnih simfonijah se Glory for Salvation nekoliko razlikuje od vseh ostalih izdaj. Posebnih novosti ne uvaja, so pa strukture pesmi kompleksnejše v primerjavi s prejšnjimi izdajami. Začetna pesem albuma Sons of Vengance zaradi svoje enostavnosti mogoče ni posrečena izbira pesmi, ki poslušalca uvede v album. Elementov presenečenja ni, ritem je počasnejši, pesem je precej linearna. Mogoče so tu edina posebnost nesamoumevne melodije refrena, je pa gotovo The Kingdom of Ice tista pesem, ki poslušalca dejansko vsrka v poslušanje. Intro pesmi je kompleksen in bistveno hitrejši, kitarski riff, ki spremlja vokale, pa je veliko bolj dodelan. Tu najdemo eno od bistvenih značilnosti te izdaje, in sicer izjemno perfekcionistične prehode iz enega dela pesmi v drugega, kar bistveno prispeva k dinamiki.

Gotovo gre tu poudariti zlepljenko pesmi Eternal Snow in Terial the Hawk. Prva je namreč kratka, vmesna, umirjena pesem, v kateri je ves čas v ospredju pravljična flavta v keltskem stilu. Pripovedovalec, ki se naslanja na pravljične melodije, pa nas uvede v pesem Terial the Hawk, ki nadaljuje čarobno vzdušje, ki ga je nastavila pesem Eternal Snow. Prav takega stila je tudi solaža, kjer se keltske melodije igrivo prepletajo. Izjemno moč ima tu zbor, ki je tudi zelo pomemben element tega albuma, ki pa pride najbolj do izraza v najdaljši pesmi albuma Abyss of Pain II. Že v intru najdemo namreč različne vrste zborovskega petja. Dejanska pesem se začne komaj po minuti in pol dolgem uvodu z energičnim kitarskim riffom, vendar zbor še naprej ohranja pomembno vlogo, saj je uporabljen v tistih delih pesmi, ki dosegajo lokalne vrhove. Najintenzivnejši vrh pa doseže pesem ravno proti koncu, preden se zopet prelije v prijetno simfonijo in zborovsko petje ter se nato umirjeno vije do zaključka. Poleg tega, da je to najdaljša pesem albuma, je tudi najmogočnejša in najagresivnejša, kanček posebnosti pa ji dajejo še dodatki italijanščine v besedilu. Sledi mirnejša Magic Signs, ki jo najdemo še v italijanski Un'Ode Per L'eroe in španski različici La Esencia De Un Rey. Na albumu je prisotna tudi pesem I'll be Your Hero, ki je bila že izdana na istoimenskem EP-ju, ki smo mu tudi posvetili nekaj besed.

V kompleksu je album poslušen in zelo raznolik. Gotovo najbolj iztopa Abyss of Pain II, saj je daleč najbolj dodelana in premišljena pesem albuma. Poslušalcem bo verjetno všeč tudi Chains of Destiny, ki zajema veliko značilnih zgodovinskih elementov še iz časov, ko Rhapsody še niso bili »of Fire«, predvsem z albuma Dawn of  Victory. Glory for Salvation gotovo ni največji uspeh banda, je pa bil s strani sledilcev in kritikov dobro sprejet predvsem zaradi svoje raznolikosti in sodobnejših idej, ki pa se še vedno naslanjajo na slog Rhapsody in je zaradi tega tudi gotovo vreden poslušanja.