Nekje daleč, skrito pred očmi nedolžnih prebivalcev, se nahaja osamljena hišica, v kateri je luč prižgana vso noč. V spodnjih prostorih so skrite hladilne shrambe, neonke bledo svetijo nad hladnimi mizami. Mizami za avtopsijo, sekcijo in podobno izživljanje nad mrtvimi. Štirje nori zdravniki uprizarjajo marsikaj. »I've done life – now I'm doing death«, kot bi rekel doktor v filmu Deadpit.
Behold the hordes of Impaled. Razkosavanje trupel, igranje z mrtvimi živci, oživljanje mrtvih, neopisljivi horror kanibalističnega značaja ipd. je tisto, kar uprizarja skupina, katero bi poleg Exhumed edino označil za naslednike Carcass (če bi ti nadaljevali v smeri Symphonies Of Sickness). »Gore fuckin' metal« v svoji najboljši podobi. Bobni tolčejo neusmiljeno po trohnečem mesu, lobanje pokajo, kri teče v potokih, gnoj, sluz oddajajo neusmiljen smrad. Vse to vpliva na živčne sisteme dveh kitaristov in basista, ki svoje inštrumente uporabljajo za elektronsko eksperimentiranje in raziskujejo, kakšne grozote lahko povedo tisti, ki se vrnejo od mrtvih. Popolna demenca se izraža tako v krikih kot v kruljenju. Resnično neverjetno dobro producirana gore metal plošča, ki bo vsakemu poslušalcu vzbudila dvome o tem, kaj bodo naredili z njegovim telesom, ko enkrat zapusti ta svet. »Don't they know the dead must be left in peace?« Impaled očitno ne. Pesmi kot so Mondo Medicale, Dead Alive ipd. so že same po sebi zakon, seveda pa gore ni nič brez različnih introv, ki so jih tokrat sproducirali Impaled sami in pri tem izrabili veliko humorja. »Did cat get your tongue? No, we did – it's in a jar right here.« Takih primerov je še več.
Dobro se pazite osamljene hišice nekje daleč stran in poskrbite, da bo vaše telo po smrti zažgano. V nasprotnem slučaju bi se lahko zgodilo, da bi naslednji na sporedu bili vi. Vendar, kot pravijo Impaled: »Don't worry – it will only hurt until you die!«

Ivan