Torej iz Italije res ne prihajajo samo melodic & symphonic power metal bandi. Nasprotno, imamo celo take, ki ga v svojem navdušenju nad metalom iz osemdesetih odkrito sovražijo. Iz undergrounda s svojo prvo izdajajo po skoraj desetletju obstoja udarjajo Holy Martyr.
Sploh ni nobenega dvoma, da Holy Martyr prisegajo na ameriški heavy metal (oz. »true« metal, če se temu izrazu že ne morem izogniti) iz osemdesetih. Bili bi dolgočasni in prevečkrat slišani, če ne bi vanj prav lepo vnesli elemente thrasha, speed metala in tudi klasičnega heavy metala. V njih najdete vplive bandov kot so Omen, Sacred Steel, Iron Maiden, Manowar, Metallica itd. Hatred And Warlust prinaša šest avtorskih komadov in Cirith Ungol priredbo Frost And Fire, na katerih so se fantje izkazali pri pisanju komadov. In seveda igranju: kitarista se dobro dopolnjujeta, bobnar drži dober tempo, vokalist pa svoje delo opravi s kvalitetnim vokalom, ki se predstavi v več višinah. Znajo biti mighty, tudi epski, kar se tiče tempa pa opravijo tako s hitrimi, udarnimi deli kot tudi s počasnejšimi, nekoliko težjimi, kljub temu pa bi kakšnega slednjih morda lahko malenkost skrajšali. Produkcija na Hatred And Warlust je seveda bolj žalostna kot ne, kar pa je tako ali tako prej pravilo kot izjema na samoizdajah. Ker pa fantje s svojo glasbo dokažejo, da si zaslužijo založbo in pošten studio, upam, da bodo to tudi dobili. Več o Holy Martyr na http://www.holy-martyr.com.

Matija