Nič novega v taboru Freedom Call. Nemški veseljaki ostajajo zvesti svojemu poslanstvu in se po nekaterih kadrovskih zamenjavah na albumu prvič predstavljajo z nekoliko prenovljeno zasedbo in to z izdelkom, ki bo poslušljiv le in samo njihovim zvestim fanom.
Teh pa imajo manj kot včasih. Verjetnost, da se tovrstne glasbe metal poslušalec naveliča, ni majhna; verjetnost, da bi v trenutnem položaju na metal sceni pridobili kaj novih poslušalcev, pa je še manjša. Dejstvo pa je tudi, da so Freedom Call včasih snemali opazno boljše albume od Dimensions. Album nima neke karakterne himne, ki je na melodičnem albumu nujna, izgleda pa tudi, da fantje niso našli prave inspiracije pri pisanju skladb in da so svoje najboljše ideje že porabili. Na albumu se najde nekaj solidnih skladb, večinoma pa je sivo povprečje z ogromno količino kiča, sladkorja (diabetiki naj naredijo velik krog stran od tega albuma), »šlagerskega« pridiha, s čimer bi lahko brez problemov nastopali na kakšnih popevkarskih glasbenih tekmovanjih. S skladbo Far Away in njenim refrenom »far, far, far away, party time all night and day…« pa bi si največ simpatij gotovo pridobili kot obalni hotelski band pri malih otrocih, ki prvi začnejo poplesavati na plesišču.
S prejšnjim albumom Circle Of Life se je njihova krivulja obrnila navzdol in Dimensions to le še potrjuje.

Matjaž