Če bi Emerald igrali melodični hard rock, bi bili danes med privrženci hard & heavy godbe gotovo veliko bolj znano ime. Tako jih po več kot petnajstih letih obstoja in petih izdanih albumih malo bolje poznajo le sledilci dogajanja v heavy/power metal »podzemlju«. In zakaj naj bi prva trditev tako sveto držala? Ker so Emerald Švicarji in švicarski melodični hard rock je uspešna in zelo prepoznavna blagovna znamka. Švicarski heavy metal je čisto druga pesem, a v primeru Emerald zelo krivično.
Emerald so sinonim za netrendovski, kvalitetni heavy/power metal, kar potrjujejo tudi z aktualnim albumom Unleashed. Seveda tudi pri njih ni moč prezreti nekaterih vplivov, ki segajo vse od Iron Maiden in zgodnejših Helloween do '80s US heavy metala. V preteklosti je bil vpliv bandov z onstran luže močnejši, sedaj pa malo večjo veljavo pridobiva evropska melodika. Pri Emerald je dobro to, da ti vplivi nikoli niso preveč izraziti, da band v glasbo ne spušča kičastih vzorcev, ki bi jim sicer lahko prinesli kakšnega poslušalca več, in da so pri pisanju dovolj ustvarjalni in raznovrstni. Imajo zelo dobrega vokalista, ki se v srednjih legah drži nekje med Andyjem B. Franckom in Dickinsonom, domiselna kitarista, ki prepričata s pestro paleto riffov in zanimivih solaž, ter kompaktno, močno ritem sekcijo. Album odprejo kratko, jedrnato in udarno s Face Of Evil, sledi pa kopica odličnih skladb – F.T.M., Another Universe, z markantnimi melodičnimi linijami podprta Harlekin, s strani Georgea Calla (Aska, ex-Omen) odpeta Eye Of The Serpent in tako dalje.
Kdor ima le malo želje spoznati kak dober manj znan band, potem so Emerald prava izbira. Tudi v heavy/power metalu velja, da se v »podzemlju« pogosto najde marsikaj veliko bolj zanimivega od »samorecikliranih« izdaj uveljavljenih zasedb.