Brainstorm je eden redkih power metal bandov, ki se lahko pohvali s preko 30 leti solidnih izdaj, kar bi mu bilo potrebno tudi končno priznati. Glede na njegove zmožnosti je na sceni mogoče ostal nekoliko v ozadju mlajših power metal bandov, ki med njimi večkrat zvenijo precej podobno, podobne pa so včasih žal tudi izdaje znotraj posameznih skupin. Brainstorm junaško vztraja v visoko konkurenčni industriji in se od ostalih konkurentov razlikuje predvsem v temačnosti, ki izhaja iz njegovih pesmi. Nikakor ne gre za vztrajanje za preživetje, saj se je Midnight Ghost, predhodnik najnovejše izdaje, zapisal v njegovo zbirko kot eden izmed najuspešnejših albumov v celotni karieri. Wall of Skulls je zato prevzel izredno težko nalogo kot naslednik umetniškega vrha zasedbe. In ni razočaral.

Brainstorm še naprej gradijo na hitrejših, intenzivnejših in bolj energičnih instrumentalnih idejah, ki jih je nastavil Midnight Ghost. Take zamisli so kot nalašč prirejene ostrim vokalom Andyja B. Francka, ki je sicer v bandu prisoten že od leta 1999, vendar instrumentalne ideje niso bile dovolj primerne za njegove vokale. Manjkala je predvsem energija, ki bi poudarila ostrost glasu. Med recenziranjem albuma On The Spur Of The Moment smo pisali ravno o prvem poskusu preboja, ko je Brainstorm prihajal iz obdobja stagnacije in pomanjkanja idej, vendar dotični album še vedno ni bil prava prebojna točka, ki bi mu omogočila uspeh, ki so ga zaznamovali starejši albumi. Zadnji dve izdaji pa sta to popolnoma preobrnili, saj sta bili veliko bolj drzni.

Kriptični uvod Chamber Thirteen odlično deluje kot uvod v uspešnico Where Ravens Fly, v kateri so bili pri Brainstorm res drzni v hitrem blast beatu, ki močno poudarja izjemne vokale Andyja B. Francka. Par sekund pesmi že takoj sprosti adrenalin po telesu, epskost refrena pa ga ohranja vse naprej na visokem nivoju. Za omenjeno pesem so objavili tudi temačen besedilni video, ki je poln pozitivnih komentarjev. Med njimi se najdejo tudi taki, ki so »band odkrili pred kako minuto« in so se takoj pridružili vse večjemu številu oboževalcev skupine. Escape the Silence je še ena (in ne edina) pesem podobne dinamičnosti. Njen začetni riff in zelo zanimiv ritem, ki ga spremlja, spominjata na sodobne, bolj melodične Amon Amarth. Od te pesmi v spominu ostane predvsem refren, ki se vsakič, ko nastopi, ponovi dvakrat, in sicer pri dveh različnih hitrostih. Vokali Andyja B. Francka gradijo ravno na tem, v počasni obliki refrena povzpnejo pesem še na višji nivo in vanjo vlijejo dodatno intenzivnost. Na albumu najdemo tudi pesmi srednjega tempa, kot sta single Solitude in bolj težka ter rocku naklonjena Turn Off the Lights, ki sta tudi pravi uspešnici. Glory Disappears, End of My Innocence in Holding On pa sodijo med počasnejše pesmi albuma. Med temi mogoče ne prepriča preveč le nekoliko bolj »poppy« End of My Innocence, je pa po drugi strani Glory Disappears pesem albuma, v kateri dosežejo vokali vrhunec.

Album je energičen, prepričljiv in vabi k zaporednemu, večkratnemu poslušanju. To je eden od albumov, ki zastopa vse odlike power metala, ki spada med lažje zvrsti metala. Spoju melodije, drznih riffov in nadpovprečnih solaž izvlečejo hitri in strastni udarci bobnov še dušo. Na vsem tem dodatno gradijo čustveni epski vokali, ki poslušalca popeljejo na powermetalsko potovanje vseh hitrosti in dinamik. Popoln uspeh.