Heavy Psych Sounds je leta 2019 začela izdajati antologijo, ki nosi naslov Doom Sessions. 26. 2. letos je izšlo še tretje poglavje antologije, za katerega so združili moči kalifornijski kultni sludge band -(16)- in tržaški težki sludgerji Grime, ki so si v letih zgradili solidno kariero in ugled. Italijanska založba je sodelovala in še sodeluje s številnimi večjimi imeni mednarodne stoner/doom scene, med katere sodijo Brant Björk, Nebula, 1000Mods, Crowbar in drugi. Glede na seznam imen si lahko človek ustvari že kakšna visoka pričakovanja – prva dva EP-ja sta vsebovala pesmi Conan in Deadsmoke ter 1782 in Acid Mammoth.

Kot oba predhodnika je tudi tretji del antologije mali biser za ljubitelje žanra: v njem najdemo tri neizdane komade -(16)- ter dva neizdana komada banda Grime, za slabe pol ure nizko uglašenih kitar, pogubnih mastnih rifov in krikov nihilizma v počasnejšem tempu. Kombinacija je smiselna tako z glasbenega vidika kot tudi zaradi samega dejstva, da sta zasedbi v preteklosti že sodelovali na številnih ameriških in evropskih turnejah, kar je med drugimi državami vključevalo tudi par datumov v Sloveniji.

Plošča začne s prvimi tremi komadi -(16)-. V njih lahko slišimo vso izkušenost skupine, ki ima za sabo že 30 let obstoja in velja za avtoriteto v okolju sludge glasbe ob imenih, kot so Eyehategod ali Acid Bath. Kalifornijci pa kljub dolgi prisotnosti na sceni ne izpadejo banalni ali brez navdiha. Na Doom Sessions Vol. 3 lahko slišimo bolj melodično, skoraj epsko plat, ki se pojavi takoj v začetnem rifu – glasba se razvija počasi, skozi mešanico melodičnih in težjih delov v hipnotično počasnejšem tempu, ki je značilen za zvrst. Ob melodični plati lahko še vedno slišimo tudi hardcore elemente, ki so postali značilen del njihove zvočnosti. A kljub vsej sili glasbe zasedbe -(16)- deluje ta skoraj le kot uvod, uvertura pravega viška EP-ja. Na tem mestu nastopi A Piece of Meat, prvi komad zasedbe Grime – ostra mešanica hreščečih kitar in korozivnega vokala na polno paro uvedejo drugi del splita. Dvanajstminutni prispevek Tržačanov opredeljuje ekstremna interpretacija sludgevskega idioma, od hitrejših do počasnejših tempov, brez čistega vokala. Ne glede na hitrost tempa je intenziteta glasbe stalno visoka in neusmiljena, z občasno uporabo blast beatov pa nastopa še večje število kontrastov.

Kljub zgoraj omenjeni nabitosti izpade EP skoraj prekratek, a le zaradi kakovosti glasbe. Uporabljeni material ni bistveno originalen, a izkušenost glasbenikov priča v prid kakovosti albuma, ki nam da upati, da se bodo izdaje Doom Sessions še nadaljevale.