The Quireboys / Gonzales

Trieste is Rock! je moto in obenem ime tržaške skupine organizatorjev hard'n'heavy dogodkov pod vodstvom zanesenjaka Massima Barzelatta, ki nas že nekaj let zalaga z odličnimi koncerti le streljaj od naše meje. Tako je bilo tudi pretekli torek, ko so Trst obiskali legendarni britanski rock pobalini The Quireboys, žal brez spremstva sprva napovedanih Švedov Bonafide, zato so na koncertni meni vskočili lokalni rockerji Gonzales.
Ponavadi se ogleda lokalnih predskupin, ki jih ne poznam, (neupravičeno) otepam, a v primeru Gonzales bi me takšno ravnanje stalo zares izvrstnega koncerta. Fantje namreč pičijo r'n'r stare manire - hitro, melodično, umazano in brezkompromisno; nekje v globinah pekla je nanje verjetno ponosen sam Phil Lynott. Večini je z omembo te legende zvok Gozalesov postal jasen - fantje stavijo na dvojne kitarske leade v kombinaciji s hitrimi bobni in umazanim vokalom, ki se najbolje počuti nekje v srednjih legah. In seveda marshalli na 11, kaj pa drugega. Prostora za balade v tem kontekstu seveda ni, so nam pa servirali dve prijetno začinjeni priredbi Iron Maiden in Thin Lizzy. Edina pomankljivost zasedbe Gonzales je po mojem osebnem okusu basist, saj igra bas s trzalico in visoko na stičišču vratu in trupa kitare, poleg tega pa z igranjem celih akordov namesto poudarjenih "root" not zvok bolj paca kot pa bogati. Vsakemu svoje, pravijo. Konec koncev, če si boste imeli zasedbo kdaj možnost ogledati, to storite, ne bo vam žal.
Po predjedi pa glavna večerja - The Quireboys. Angleški band, ki se že 20 let vlači na robu med B-ligo bandov in obskurnostjo, me s svojimi nastopi še nikoli ni pustil hladnega in tako je bilo tudi to pot. Če kdo ne ve, kako zasedba zveni, si predstavljajte, da bi kompletna zasedba AC/DC (Bon Scott era) na klavirju divje naskočila Janis Joplin. Zveni nemogoče? The Quireboys dokažejo, da ni. Veseljaški, konstanto pijani frontman Spike namreč ohranja vsak trohec hripavosti, ki jo je populariziral prej omenjeni Scott in s katero so The Quireboys zasloveli pred 23 leti, obenem pa publiko z zabavnimi izjavami takoj pridobi na svojo stran in jo brez težav tam obdrži do konca koncerta. Skupina na tokratni turneji predstavlja nov album z naslovom Beautiful Curse, ki v živo zveni zares odlično in se brez težav kosa z legendarnim prvencem A Bit of What You Fancy iz leta 1990, katerega komadi so prav tako zasedli dobršen del setliste. Band se že navzven loči od ostalih hard'n'heavy zasedb, saj so oblečeni v klasična elegantna britanska oblačila iz začetka 20. stoletja, kar pomeni dvoredne suknjiče, ure na verižicah in "melone" na glavah, pa vendar v kombinaciji z glasbo zadeva, ki bi kjerkoli drugje izpadla povsem neumno, dobi svoj čar. Še en manjši detajl iz vizualnega stališča: kitarist Paul Guerin izgleda kot obilnejši brat dvojček Saxon kitarista Douga Scarrata. Da se vrnemo h glasbi; The Quireboys so nam v dobri uri in pol servirali osemnajst komadov iz svoje dolgoletne kariere in ta čas je minil kot bi mignil. Skupini se vidi, da je praktično ves čas na turnejah in uigranost je kljub temu, da igrajo z najetima bobnarjem in basistom, na najvišji ravni.
Vse poteka maksimalno gladko, vse improvizacije, ki si jih člani med koncertom privoščijo, pa izpadejo povsem naravno in posledično se ta kemija prenese na publiko, ki je ves čas zgledno sodelovala. Največje navdušenje so seveda poželi komadi s prve plošče, kot so 7 O'Clock, Hey You in še posebej legendarna balada I Don't Love You Anymore, ki jo je skupaj s Spikeom odpel sleherni prisotni v dvorani, saj gre za zares dober komad, ki obenem tudi pokaže, kako lahko balada izpade zares dobro, a ob tem ni osladna.
Ob prehodu s torka na sredo se je koncert zaključil, rajanje pa se je preselilo v preddverje, kamor je publiko ves čas koncerta vabil pevec zasedbe. Naša posadka se zaradi delovnih obveznosti žura ni udeležila, namesto tega smo kar hitro zapustili Italijo in se odpravili domov. Na tem mestu bi se rad zavhalil še organizatorju Massimu in Alešu Podbrežniku s portala Rockline, ki sta Paranoidu omogočila akreditacijo in dostojno pokritje dogodka.