Machines Of Grind Tour (5.5.2010)

Če si izposodim frazo z Radia Študent, lahko napišem takole: »islandski vulkan neizgovorljivega imena« je vplival na vsa področja evropskega prometa. Nekateri so profitirali (vlaki, taksiji, kočije, kolesa), nekateri pa ne (predvsem letala, ki so gromozansko »pušila«) – in med temi, ki so jim soldi spolzeli iz rok oziroma sploh niso prišli tja, so bili tudi razni glasbeniki. Med njimi tudi turnejska karavana Machines Of Grind, ki se je je veselil marsikateri osebek, ki meni, da sta kruljenje in blast beat nekaj najlepšega na svetu.
Odpadli so torej ameriški The Red Chord in angleški Those Who Lie Beneath, zasedbi, ki bi se ju splačalo videti v živo, saj sta res dobri in udarni. A islandski kadeči se stožec ni dal miru. Kljub temu finančna kriza na tem področju ni ustavila Aborted in Rotten Sound, ki so s kombiji »prekruzali« Evropo in pri tem igrali samo z lokalnimi zasedbami.
Ena izmed teh je tudi sevniška grind mašina, ki pozna samo grind, »pičke« in dober alkohol – Septic Scum. In to je bila odlična izbira Dirty Skunks, ker so bili popolna zmaga. Razen tega, da so igrali prekratko, jim ni moč očitati ničesar. Septic Scum so mašina – njihova glasba je bolj dinamična kot »downhill« na kolesu brez gum in bolj brutalna kot pijani nemški heavy metal'c, ki bruha koščke svinjine ob tem, ko skuša zapeti kakšno himno od Manowar. Septic Scum is the shit! Boiler in Krajnc sta čudoviti kruleči par, ki spominja na najlepše čase Gorerotted (danes The Rotted), Binetovi bobni so nasilni in glasni, medtem ko igranje tako Križnika kot Koširja kljubuje vsem zakonom fizike, ki se … no, sfižijo, ko se napiješ »podgurskega šmarjokla«. Bolj ko so pijani, boljše igrajo! True grind! Seveda brez podpore publike ne gre, vsaka čast umetniško usmerjenemu ljubitelju kinky seksa, ki je skušal sleči pevca – vsaj z besedami. To je tudi grind! Grind pa so tudi bili komadi a la Animosity, Anal Fireworks, Terrorizer in še nekaj novih zadev, ki smrdijo po Napalm Death – obdobje Fear Emptiness Despair – in tak smrad je zakon! Fantje, šuuus!
Predolga pavza, a vsaj dosti časa za res ogromno ponudbo merchandisa, kjer je prednjačil najbolj kul prodajalni artikel – magnetek za hladilnik Rotten Sound, ki je izgledal kot legendarni distorsion Heavy Metal, zaradi katerega je, kot veste, zvok iz Sunlight Studia postal legendaren. In prav ta zvok si s ponosom prisvajajo Rotten Sound. Tokrat je zvok res bil malce gnil, saj se je marsikaj zgubilo v nekakšnem zbasiranem hrupu, a finska ekipa še vedno zna igrati eden in edini grindcore! Igravši pesmi z novejših plošč in neštetih EP-jev ter seveda kakšno priredbo od Napalm Death, so zvabili ljudi v pravi »jebite se – to je crust« pogo in žur, ki se je končal s splošnim piskanjem v ušesih, kar je seveda tudi grindcore. Rotten Sound, že četrtič v Sloveniji v zadnjih desetih letih in že četrtič pijani v zadnjih desetih urah, so res bili grindcore par excellence.
Mislil sem, da dolge pavze vžgejo le pri gothic šminkerjih, a očitno se jih niso mogli znebiti niti Aborted, ki so hoteli zveneti glasno – in to jim je tudi uspelo. Sven in kompanija so res bili glasni! Argh! Kot veste, je dr. De Caluwe zamenjal vse medicinsko osebje in našel člane iz zasedb Soilwork, Abigail Williams, Whorecore in System Divide. No, bobnarja Dirka Verbeurena ni bilo, ker igra s Soilwork, zato ga je nadomestil nek brutalni možic, ki bi lahko brez težav v oči gledal Arisa iz Somrak. Morda tip ni med najvišjimi, a ni ti treba biti Michael Jordan, da bi igral blast beate. Tip je pojedel tiste bobne, pa tudi ostali so bili odlični pri svojem igranju. Kaj smo lahko slišali? Uspešno sonično predstavitev koronarne rekonstrukcije, ki se je kazala v nekaj komadih z EP-ja Coronary Reconstruction in seveda v (mrtvaškem) venčku lepih viž z Goremageddon, The Archaic Abattoir in seveda Engineering The Dead. Koncert je bil šus v glavo: kitarista obvladata riffe in solaže svojih predhodnikov, basist (kljub temu, da izgleda kot shiranec) igra bas kot pravi, no, basist in seveda Sven s svojim kruljenjem, kričanjem, slabimi šalami in bednimi imitacijami Franka »The Tanka« Mullena iz Suffocation. Bodo zdaj vsi mahali z rokami kot Frank? Joj, prejoj! Odštevši to, komedijo »wall of death« (to je res bil »epic fail«) in seveda občasno preveliko dozo »breakdownov'« so Aborted res zasijali v vsej svoji slavi. Cheers!
Malce žalosten večer (jebi ga, dež te res ne nabije z veseljem) se je končal s splošnim begom od znamenitega crusterja Pečota in s piskanjem v ušesih v domači posteljici. Mmm … sanjam raztelešenje, avtopsijo, blast beat … grrrrrrrrrrind …

Ivan