Falconer / DoomSword / Axenstar

Zanimiv paket treh »skandinavskih« bandov je v začetku januarja prišel v Orto Bar. Dvoji od teh, Falconer in Axenstar, so Vikingi po rodu, tretji Doomsword pa po duši. Koncert bi prvotno moral biti na Dunaju, a so ga po odpovedi začuda prestavili k nam. No, pritoževali se seveda nismo.
Prvi so bili na vrsti novinci na evropskih odrih, Axenstar. Fantje so dobro opravili svoje delo in melodično orientiran power metal je tudi publika lepo sprejela. Večina je na mestu prikimavala ob njihovih ritmih in jih nagradila z aplavzom ob koncu odigranih skladb. Našega Perota so Axenstar bolj prepričali kot pred kratkim Dyonisus, vendar vprašanje je, kaj velikega lahko storijo v prihodnosti. Podobnih bandov je v zadnjih letih iz Skandinavije prišlo ogromno, premalo prostora bo za vse, ostali bodo le najboljši.
DoomSword v Nemčiji opevajo že skoraj kot bogove, pri nas pa so večini še bolj kot ne neznanka. To je bilo tudi vidno ob njihovem začetku, po dveh, treh pesmih pa je publika začela slediti »maršu«, ki ga je vodil frontman. Deathmaster je bil vokalno na visoki ravni, izkazal pa se je tudi za pravega leaderja banda. »Burn, burn...« in »March, march....«, samozavestno poziranje; zelo malo italijanskih frontmanov je na njegovem nivoju. Ostali so potrebovali nekaj časa, da so se dokončno vživeli, posebej velja pohvaliti tudi bobnarja Wrathlorda (Matt Stancioiu – Labyrinth), ki je s stage-divingom tudi končal njihov slabo uro dolg nastop. Z izvedbami komadov kot Onward Into Battle, In The Battlefield, Resound The Horn: Odin' Hail, The DoomsWord so si gotovo pridobili nove fane.
Falconer so si s tremi albumi pri nas že pridobili lepo bazo fanov. Sicer jih je bilo na koncertu okoli sto, a številke niso bile bistveno večje niti drugod. Turneja je bila namenjena promociji albuma The Sceptre Of Deception, obenem pa je bila to njihova prva prava turneja. V bistvu s prejšnjim pevcem Mathiasom Bladom to niti ni bilo možno (kdor jih je gledal v Wacknu 2002, ve, zakaj). Z njegovim odhodom so Falconer izgubili unikaten vokal, a s Cristofferjem so dobili pravega frontmana, ki dobro odpoje stare komade in točno ve, kaj mora na odru početi. Zaradi majhnega odra je bil nekoliko omejen pri svojih aktivnostih, a v vsakem trenutku je znal »dvigniti« publiko in se tudi malo pozabavati. Leader banda, kitarist Stefan je bil bolj v ozadju, v tekmovanju za najboljšega pozerja pa bi brez konkurence zmagal basist Peder Johansson (dvojnik Ronnie Wooda iz Rolling Stones). Ker sta prva albuma že dodobra »usidrana« ni bilo presenetljivo, da so bile najbolj sprejete prav skladbe s teh izdelkov, Decadence Of Dignity, Lord Of The Blacksmiths in seveda The Clarion Call. Fani so ustvarili super vzdušje, kar so po koncertu potrdili tudi člani Falconer. Škoda le, ker so prekmalu zapustili oder. Kakšen starejši komad več, kot recimo Heresy In Disguise ali For Life And Liberty ne bi bil nikomur odveč.
Set lista Falconer: Upon The Grave Of Guilt, Enter The Blade, The Coronation, Ravenhair, Decadence Of Dignity, A Quest For The Crown, Night Of Infamy, Lord Of The Blacksmiths, The Sceptre Of Deception, Mindtraveler, The Clarion Call.

Fotografije so bile poslikane s filmi Fuji.