Naj me koklja brcne z dvojnim bas pedalom in mi razkrvavi lobanjo ter me s kljunčkom trpinči do konca časov, ampak tole bi zlahka zrecenziral z eno besedno zvezo. Cannibal Corpse.
Že začetni »tapping« spominja na čase The Bleeding, potem pa udari še vse ostalo in dobimo Cannibal Corpse s Corpsegrinderjem. Čeprav je tole resnično nekakšen klon skorajda v vseh pogledih, pa je Violence Unleashed še vedno poslušljiv, brutalen in dinamičen death metal. Gre za projekt basista/kitarista/vokalista Felixa Schumacherja, ki resda zgleda kot nek emo tip, a je čisti death metal norec. Vse tole je njegovo delo, pomagajo mu še kitarist Thomas Tretow, ki se mi zdi bolj kot nek jazzer, je pa verjetno starejši od vseh za 20 let, ter pevec Thomas Thede, ki je čisti Corpsegrinder z malo pridiha Mikeja Hrubovcaka iz Vile/Monstrosity. Vonj kanibalovega trupelca se kaže predvsem v masivni produkciji, ki spominja na Kill in v zvoku kitar, ki pa so čista kopija Cannibal Corpse. Kot zanimivost naj omenim, da bobne igra norec iz Quo Vadis, Yanic Bercier, ki kaže, kakšnih trikov bi se lahko tu in tam poslužil Mazurkiewicz. Band vseeno kaže svojo identiteto v določenih komadih, na primer Brainless Zombie Wankers. Velik odstop od idolov se pri Violence Unleashed kaže v določenih besedilih in grafiki, saj se namesto umora in smrti na tisoč in en način bolj osredotočajo na zadeve v zvezi s psiho. Seveda so tu tudi čisti Cannibal Corpse kloni a la Burn ali pa Polyurethane Murderer.
Tako da lahko rečem, da Violence Unleashed igrajo odlično in zadeve obvladajo v nulo. Ampak ta band bi bil super, če ne bi obstajali Cannibal Corpse. Resda so razlike v podrobnostih, ampak mislim, da jih bo to precej stalo. Band, ki ima več kot dovolj potenciala in znanja, ampak kaj, ko nimajo svoje identitete (vsaj očitno svoje ne).

Ivan