… Spoznal sem, da je skupina Djinov poslušala in dejala:
»Resnično smo slišali neverjeten Kur'an …
in med nami so pravični in med nami so [tudi drugi], ki to niso;
tako smo se znašli na razpotju.«
(Koran, 51. poglavje, 1. odstavek)

Djini naj bi bila mogočna bitja, ki so sposobna posedovati ljudi in jim celo povzročati neverjetne grozote in trpljenja, a tudi prinašati človeku neizmerno srečo. Pripovedi o srečanjih s temi bitji so skozi zgodovino postale značilne za arabski svet.

Dva obraza, dva nasprotna pola, dobro in zlo – kontradikcije, ki v popolnosti opisujejo tretji studijski dolgometražec ameriških black metalcev Uada, kot je zdaj že skoraj povsem jasno, z naslovom Djinn. 25. septembra bomo tako deležni izida albuma, ki nosi dokaj preprost naslov, a v sebi skriva kompleksnost tako v zgradbi samih komadov kot tudi izvedbi, ki se v določenih segmentih odmika od klasičnega black metala. To seveda ne predstavlja nazadovanja, temveč nakaže zastavljeno pot, ki jo je Uada začrtala, in z razširitvijo glasbenega obzorja tako le še dodatno pritegne pozornost vsakega poslušalca.

Hokhmah, grant me, so I may never wish again …
Binah, enchant me, so I may never need again …
My soul is burning south from the plains of Abraham …
Ayin, grant me, so I may never wish again …

Djinn je že od samega začetka zelo močan album, ki vseskozi temelji na raznoliki sestavi komadov, ki so melodični, a kljub temu dovolj jezni, da zadostijo apetitom vsakega black metal fana. Začetni postpunk riff pa nakaže že omenjeno raznolikost in širino, ki je gonilo in drži glasbeno rdečo nit skozi celoten album. Z zgolj šestimi komadi Djinn doseže zavidljivo dolžino ene ure, ki poslušalcu da svobodo, da zaužije svet Uade in se zakoplje v globine vsakega posameznega komada. Teh šest komadov se tako strukturno kot tudi glasbeno razlikuje, a kljub temu je vseskozi moč slišati zvok ali bolje rečeno melodije, ki so zdaj že postali značilni znak banda in so nekakšna logična povezava s predhodnikoma zdajšnje stvaritve. Hitre pasaže in rjovenje kitar hitro zamenja umirjen, že skoraj zasanjan del, ki se nato prevesi v razgiban metal z melodijami, ki te posrkajo vase. Eno najpomembnejših dejstev tega albuma pa je, da so Uada z njim končno stopili iz sence mogočnih Mgła in ustvarili svoj, izjemno močan metal, ki gradi temelje na black metalu in mu dodaja zvočne inštalacije iz vseh žanrskih vetrov. Uada so z albumom Djinn našli način, kako ubrati novo pot in z mešanico agresije, temačnosti in prefinjeno izbranimi melodijami ter čustvenimi, z epskostjo napolnjenimi vložki doseči dodatno širino.

Djinn ne predstavlja nekaj neznanega, vendar pa Uada pokaže hrabrost odmakniti se od znanih okvirov. Album je vreden poslušanja in upamo lahko, da bomo stvaritev naslednje leto tudi doživeli in zaužili v živo.

A plague so bile it shields the mortal mind …
Hypnotizing the spineless …
Capitalizing on blindness …
Guided sightless is the humankind …