Od samih začetkov v poznih osemdesetih oziroma v začetku devetdesetih pa do danes je black metal doživel izjemno preobrazbo in se skozi leta nenehno razvijal ter rasel in tako postal monstrum, brez katerega si dandanes metal že skoraj težko predstavljamo. Kljub temu v poplavi novih in najrazličnejših variacij žanra nekatere zasedbe ostajajo zveste začetkom in ohranjajo pri življenju surovo podobo black metala v vsej njeni pristnosti in prvinskosti. Med te zasedbe lahko brez večjih zadržkov štejemo tudi projekt Thomasa Eriksena z imenom Mork, ki je od nastanka leta 2004 do zdaj s petimi dolgometražci v relativno kratkem času požel odobravanje tako s stani oboževalcev kot tudi velikanov tega žanra.

Tokrat nam Mork predstavlja nov EP z naslovom Den Svevende Festning in se zdaj nekako že drži tradicije, da med vsako novo izdajo dolgometražca poslušalcem postreže z izdajo polvečerca. Tokratna izdaja, ki je luč sveta ugledala 16. septembra in je v fizični obliki na voljo le v omejeni izdaji v obliki vinilke, z dolžino nekaj manj kot 33 minut obsega šest skladb, od tega tri še neizdane nove skladbe in tri live posnetke.

Kot že rečeno, se Eriksen pri svojih izdajah drži tradicije in z Den Svevende Festning nekako zapolni praznino pred novo izdajo, zato ne čudi, da je večina komadov povezanih s prejšnjim dolgometražcem Katedralen. Kot pravi Thomas, naslovni komad recenziranega ploščka Den Svevende Festning in naslednji komad Ormtunge nista našla mesta na Katedralen zgolj zaradi dolžine albuma.


Pred nami je torej EP, ki nadaljuje zgodbo oziroma bolje rečeno se navezuje na predhodnika Katedralen in v slogu zasedbe Mork ohranja surovost norveškega black metala v vsej svoji veličini še kako pri življenju. Naslovni komad Den Svevende Festning se tako z mešanico počasnejših in težjih riffov ter prvinskimi hitrejšimi pasažami dotakne preteklosti in poslušalca popelje nazaj k samim koreninam žanra. Po drugi strani že naslednja skladba Ormtunge z atmosferičnimi deli v maniri black metala devetdesetih ter nalezljivim riffom, ki predstavlja rdečo nit komada, doda tisto pravo mero melodičnosti ter poslušljivosti, značilno za black metal »stare šole«, in pritegne vsakega ljubitelja črnokovinskih zvokov.

Z isto mero se nadaljuje tudi zadnji »novi« komad Fodt Til A Herske (Med Strykere), ki je bil pred to izdajo poslušalcem na voljo že v digitalni obliki, vendar pa se pri slednjem blackmetalska surovost proti koncu komada prevesi v še bolj atmosferične, melodične ter celo melanholične vode, ki kljub tradicionalnemu zvoku komadu dodajo širino in ta doseže svojevrstno epskost.

Drugi del EP-ja predstavljajo trije live komadi z albuma Katedralen (Arv, Det Siste Gode I Meg in Svartmalt), ki z odličnim in polnim zvokom ter uigranostjo glasbenikov dokažejo, da Mork tudi v živo postrežejo z black metalom, ki se lahko postavi ob bok vsem velikanom žanra.

Den Svevende Festning je EP, ki bo vsakemu oboževalcu krajšal čas pred izidom novega dolgometražca iz hiše Mork, in kot pravi Eriksen, je EP nekakšno posvetilo domačemu kraju Halden, na kar opominja tudi sama naslovnica albuma s trdnjavo Fredriksten. V vseh pogledih je torej izdelek vreden poslušanja, ampak v mojih očeh kljub temu žal ne doseže istega učinka kot nov dolgometražec, na katerega vsi že nestrpno čakamo.