Luca Turilli se na svojem drugem solo albumu ukvarja z vesoljsko, futuristično tematiko in odtod tudi stilska opredelitev symphonic cosmic metal.
Temu primerno je v skladbe vnesel vesoljsko obarvane klaviature, ki najbolj do izraza pridejo v skladbi Rider Of The Astral Fire. Drugače pa je na plošči prisotno vse, kar Turilli/Rhapsody fan pričakuje od izredno delavnega kitarista/skladatelja, ki mu klasična glasba predstavlja neomejen vir zamisli. Njegovo tipično kitarsko igranje, bombastični zborovski in orkestralni vložki, epskost, dinamika, melodičnost, double-bass, visok vokal, nezamenljiva produkcija »Paeth/Miro tima« so značilnosti, ki ne manjkajo na slehernem Turillijevem izdelku. Pesmi se gibljejo med srednjim in zelo hitrim tempom in posedujejo različno kvantiteto prej omenjenih značilnosti, ne manjka pa tudi balada, Timeless Ocean, kjer do izraza pride čist, prodoren Olafov vokal. Z vključevanjem folk elementov smo se pri Rhapsody že srečali, tokrat pa pri New Century's Tarantela z zvokom trstenk ustvari pravo polka vzdušje, ki ga spretno vplete v simfoniko. Le-te bi na albumu lahko bilo manj, a na račun večjega pomena Lucovega kitarskega igranja, ki bi lahko bolj prišel do izraza; s tem mislim predvsem na njegove solaže, ki jih simfonika prevečkrat potisne v ozadje.
Prophet Of The Last Eclipse je seveda narejen po okusu ljubiteljev Turillijevega solo prvenca in albumov njegove matične skupine. Luca sicer poizkuša, da bi se na svojem albumu oddaljil od Rhapsody koncepta, vendar mu to v celoti ne uspeva najbolj. A s tem se Rhapsody fani ne bodo preveč obremenjevali, kot tudi ne s »svojega denarja vredno« naslovnico.

Matjaž

Album je prispevala založba Panika Records.