Norija z umetno inteligenco, predvsem s Chat GPT-jem, se nekoliko umirja. Koliko pomena moramo temu pripisati? Nas mora biti strah? Smo na začetku novega obdobja ludizma? Nas bo umetna inteligenca kmalu zamenjala – tudi v novinarstvu? Kako daleč smo od Terminatorja? Da bi dobil vsaj približen odgovor na ta in številna druga vprašanja, sem se odločil narediti eksperiment. Za dramski efekt distopične prihodnosti sem namensko izbral doom metal klasiko, kakopak. Chat GPT-ju sem dal sledeče navodilo: »Prosim, napiši recenzijo albuma Electric Wizard – Come My Fanatics... v največ 500 besedah in prevedi besedilo v slovenski jezik.« Originalni nelektorirani tekst sledi spodaj v poševnem tisku. V tekstu se skriva huda strokovna napaka. Jo najdete?

POZOR! OD TE VRSTICE TER DO PREKLICA NE GRE ZA MOJ AVTORSKI PRISPEVEK, TEMVEČ ZA NELEKTORIRANO BESEDILO, GENERIRANO S CHAT GPT-JEM:

"Come My Fanatics" skupine Electric Wizard je prelomni album v svetu doom metala, ki poslušalce potopi v temačno in hipnotično izkušnjo, ki je enako delujoče težka kot mistično očarljiva. Album, izdan leta 1997, je utrdil status britanske skupine kot silo, s katero je treba računati v žanru, in njegov vpliv je še danes očiten.

S trajanjem več kot eno uro "Come My Fanatics" predstavlja razgibano zvočno krajino, ki poslušalca zagrabi že ob prvem tonu. Produkcija albuma zajame skupino v njenem surovem in grozečem zvoku, združuje masivne, spuščene kitarske riff-e z meglenimi atmosferskimi plastmi. Rezultat je zvočna izkušnja, ki je hkrati zatiralska in očarljiva.

Prvi komad, "Return Trip", določa ton celotnega albuma s počasnimi, bobnečimi basi in hipnotičnimi kitarskimi melodijami. Ponavljajoča se struktura skladbe in monotoni vokali ustvarjajo nadzemeljsko vzdušje, ki poslušalca prenese v opustošen in okulten svet. Od tam Electric Wizard vodi poslušalce skozi niz temačnih in zviti kompozicij, ki izžarevajo občutek nepremagljivega pogube.

Eden od vrhuncev albuma je skladba "Dopethrone", epski mojstrovini, ki prikazuje skupino v sposobnosti ustvarjanja monolitnega zvočnega zidu. S trajanjem več kot dvajset minut se ta komad razvija z zatiralskimi riffi in mučenimi vokali, ki prikličejo občutek obupa in opustošenja. Počasen in premišljen ritem skladbe prispeva k njeni zatiralski teži, kar jo postavlja med vrhunce albuma.

Skupina Electric Wizard se skozi "Come My Fanatics" spopada z motivi okultizma, halucinacij pod vplivom drog in kozmično neznanim. Besedila, izrečena z zastrašujočim in zlobnim tonom, prispevajo k splošnemu občutku teme in skrivnosti, ki prežema album. Skupina si zasluži priznanje za sposobnost ustvarjanja atmosfer in pripovedovanja zgodb prek svoje glasbe, kar zaznamuje esenco doom metala v njegovi najčistejši obliki.

Zaključno, Electric Wizard - "Come My Fanatics" je prelomni album doom metala, ki ostaja močna in očarljiva poslušna izkušnja še danes. Njegovo temno in grozeče vzdušje, skupaj z izjemnim pisanjem pesmi in glasbeništvom skupine, potrjujejo njegov status kot klasika žanra. Če imate okus za težko, hipnotično in temačno glasbo, je ta album nujno poslušanje.

PO TEJ VRSTICI SE KONČUJE BESEDILO, GENERIRANO S CHAT GPT-JEM, IN SE NADALJUJE MOJE AVTORSKO BESEDILO.

Res je, umetna inteligenca je v primerjavi z mano v nekaj sekundah spesnila orgijo pesniških izraznih sredstev, kjer v 500 besedah pove praktično nič konkretnega, kajne? Najbolj v oči bode omemba pesmi Dopethrone, ki je ne najdemo na Come My Fanatics..., temveč na nasledniku Dopethrone iz leta 2000. Kratkoročno se človeštvu sploh ni treba bati, da nas bo umetna inteligenca nadomestila po načelu »Kdor dela za tri, dvema kruh odžira«. Nasprotno, sam sem mnenja, da se lahko z njeno pomočjo bliskovito izboljša naša produktivnost, da nam nato v doomerskem stilu ostane več prostega časa za seks, orgije, droge, okultizem in klicanje hudiča. Popoln svet!

Nočem blatiti Chat GPT-ja, ampak dejstvo je, da umetna inteligenca (še) ne more zajeti edinstvene čustvene izkušnje dojemanja poslušane glasbe, ki jo lahko s pripovedništvom prikažejo človeški možgani. Uporabni podatki Chat GPT-ja, ki bralčev kompas usmerijo v pravo smer, so besede o glasbeni tematiki, okultizmu, pogubi, drogah, halucinacijah in gonobi. V pomoč je morda tudi opis zvena uvodnega Return Trip, kjer največjo težo nosita besedi »počasi« ter »monotono«. Tu pa se vsebinska vrednost konča in nastopi moj trenutek, da zasijem v vsej svoji človeški veličini.

Za začetek – ime banda ima globok simboličen pomen in pove VSE. Electric Wizard je skovanka iz dveh Black Sabbath pesmi Electric Funeral in The Wizard. Je sploh potrebno še kaj dodati? Morda to, da so osnovno podlago, ki jo je definiral Iommi s prijatelji, nadgradili z nižjo kitarsko uglasitvijo, upočasnili so tempo za stopnjo ali dve ter se lirično bolj koncentrirano osredotočili na zgoraj omenjene teme, s poudarkom na distopiji in grozljivkah. Vpliv slednjega je vseprisoten pri praktično celotni diskografiji skupine Electric Wizard, kjer odseki filmov služijo kot uvodi v pesmi. Tukaj bi bil konkretni primer uvod v Wizard in Black, kjer nejevoljni policijski inšpektor naznani komad z besedami »You’re all the same, the lot of you, with your long hair and faggot clothes. Drugs, sex, every sort of filth! And you hate the police. Don’t you? You make it easy«. Odsek je vzet iz grozljivke Let Sleeping Corpses Lie (1974). Zelo umesten izbor, saj se Come My Fanatics... nalašč prilega zombi apokalipsi, ki sledi zatišju po nuklearni vojni. V tem svetu ne ostane NIČ in vse je brezupno. Vzemimo naslove šesterice pesmi z albuma kot primer, ki nakazuje narativ: Return Trip, Wizard in Black, Doom-Mantia, Ivixor B/Phase Inducer, Son of Nothing in Solarian 13. Return Trip govori o neznosni eksistenci in želji po smeri, ki ne pride. Da prekosim umetno inteligenco: specifika lirike ni splošna raba drog, ampak specifično kanabisa. Wizard in Black je zagotovo pokadil obilo žlahtne rastline, da je dosegel stanje praznine in paradoksalne enosti z bogom. In spet smo pri Black Sabbath ...

Kot zanimivost, v Wizard in Black je v besedilu skrit naslov Black Sabbath komada Into the Void. V tem oziru me je prešinilo, da primerjava Come My Fanatics... z Master of Reality sploh ni neumestna … Poglavitna razlika med njima je, po mojem mnenju, občutno bolj gost in heavy zvok pri Electric Wizard, ki si ravno zaradi tega res zaslužijo sloves banda, ki presega mejnike žanra. Solarian 13 je eden mojih najljubših instrumentalnih komadov s tipičnim stoner doom groovom in prikazuje naslednjo stopnjo težkosti, ki je Black Sabbath niso dosegli. Po besedah idejnega vodje banda Justina Oborna sta bila produkcija in zvok na Come My Fanatics... skrbno načrtovana in sta nastala kot posledica razočaranja nad »soft« zvokom predhodnika in istoimenskega prvenca Electric Wizard (1994). Kar koli so pokadili – moram reči, da so z zvokom Come My Fanatics... zadeli terno, svoj uspeh pa so nadaljevali z naslednikom Dopethrone, ki je v isti, če ne še v večji meri, opevan v očeh kritikov dooma.

Vsake zabave je enkrat konec in tudi Electric Wizard so na neki točki izgubili zagon. S tem mislim na nadaljevanje diskografije z relativno povprečnimi izdajami, ki niso nikoli več dosegle uspeha fanatičnega albuma. Dostikrat je band poskušal ponoviti preverjeno formulo uspeha in polaskati Black Sabbath, kot na primer pri albumih Wizard Bloody Wizard ali Time to Die. Naj bo to dobra lekcija, ki jo je že tisočletja nazaj učil Buda: zmernost je ključ in smisel življenja. Kdo ve, morda je preveč pokajene trave po Dopethrone ustavilo kreativni proces. Pod črto – ostanimo raje hvaležni za brezčasno mojstrovino, ki je dvignila pričakovanja žanra in služila kot navdih prihodnjim generacijam dooma ter sorodnih zvrsti.