Kdo bi si mislil, da bodo Iron Savior po za mnoge njihovem najboljšem albumu Condition Red, posneli še boljšega? Mogoče je ta trditev še malce preuranjena, vendar z Battering Ram jim je to uspelo že v prvem poizkusu.
Po Kaiu Hansenu jih je medtem zapustil še basist Jan S. Eckert, ki je odšel k Masterplan, a kot da vsi ti odhodi delajo band še močnejši. Seveda tu Iron Savior ne odkrivajo novih teritorijev, njihova formula ostaja nespremenjena – srednji do hitri tempo, veliko double-bassa, kitarske salve, a majhna korektura tu in tam, in celota je še boljša. Na Battering Ram lahko torej poslušamo tipični severnonemški power metal, ki se močno spogleduje s klasičnimi Judas Priest, občasno pa vas lahko spomni tudi na zgodnje Blind Guardian. Na Judas Priest najbolj spominja kitarsko delo; kitare imajo zelo poln zvok, ostre, žagajoče riffe dvojec Sielck/Küstner uspešno nadgrajuje s heavy metalskimi solažami. V celoti je album za malenkost udarnejši od predhodnika, izboljšave pa ponovno ponuja na vokalnem delu. Piet je še izpopolnil in razširil svoj vokalni spekter; poje lahko tako zelo grobo, melodično, kot tudi visoko, podpora v obliki back vokalov pri refrenih pa naredi skladbe še privlačnejše.
Tu ni kaj dosti za dodati kot to, da naj fani Iron Savior in nemškega power metala dobijo v roke tole zadevo.