Tako, thrash core-ovci s trapastim imenom Diesel Machine vas vabijo na preizkus mučenja. A kdo misli, da bo preživel? Ne, ne, ni tako hudo…
Če rečem, da kitare spominjajo na Dimebaga Darella in da je vokal malo death metalu približan tisti kova Phila Anselma, bo kdo takoj rekel: aha, mamo vas, kopirate Pantero. Ampak, neverjetno, vendar resnično: sploh ne. Diesel Machine so v tej zvrsti glasbe našli nekaj svojega. Malenkost pa so zgleda dobili tudi pri zgodnjih Fear Factory. Ploščo so fantje zelo dobro obdelali, ups, dodelali in preračunali, dodali pa so še veliko efektov, vložkov, uvodov,… No, solaže (jah, žal res niso pogoste) pa si zaslužijo odliko. Za njih je poskrbel med drugim tudi njihov kitarist Pat Lachman. Med drugim zato, ker se ob Diesel Machine preganja po strunah tudi pri Halfordu.
Besedila so družbenokritična, pohvalno. Poleg igranja in pisanja pa je band poskrbel tudi za ostro in kristalno čisto produkcijo. Ampak image imajo pa grozen!
Kakorkoli, nad ploščo boste navdušeni tisti, ki bi radi poslušali thrash core na kvalitetnem in višjem nivoju.

Matija

Album je prispevala založba Panika Records.