Desetletje so Counterparts potrebovali, da so prišli do svojega prvenca, naslovljenega A Dreamer Betrayed. Gre za brazilsko melodično power metal zasedbo, ki v veliki meri spominja na plejado predstavnikov te zvrsti naših zahodnih sosedov.
Counterparts delujejo kot zasedba metalskih zanesenjakov, ki obožujejo vse možne znane power metal zasedbe in tudi sami radi poprimejo za inštrumente ter naredijo nekaj avtorske glasbe. Efekt, ki ga ustvarja ta glasba, pa bo težko kaj več od potešitve lastne power metalske duše in zadovoljitve svojega fanovstva do zvrsti, ki jo imajo radi; dejansko velika večina italijanskih power metal bandov ustvarja glasbo na višjem nivoju kot je primer prvenca Counterparts. Na njem se sliši, da fantje radi poslušajo Angro, vendar v primerjavi z njimi res delujejo kot pravi hobi band. Vokalne linije in tudi kakšen refren je odpet v njihovem stilu, poleg tega pa na njih spominjajo še s kakšnimi bolj progresivno obarvanimi aranžmaji. Klaviature so pomemben nosilec njihove glasbe, te pa variirajo od stratovariusovskih »virtuoznih« (narekovaji so tu več kot na mestu) solaž z res kičastim zvokom, preko pop zvenečih do atmosfersko epskih. Na vokalih se občasno poslužujejo večglasnega petja, kar pa jim ne uspeva preveč dobro. Če je vodilni čisti vokal še nekako spodoben za demo bande, je njegovo dopolnilo v obliki bolj grobega, agresivnega vokala precej neposrečeno. Pogumno so se lotili petnajstminutnega naslovnega epa, kjer pa se bolj kot skladateljske čutijo njihove slabosti v instrumentalni in vokalni izvedbi. V kolikor bi isto skladbo odigral kateri izmed top melodičnih power metal bandov, verjetno niti ne bi zvenela slabo; nekaj podobnega kar velja tudi za ostale skladbe.

Matjaž