Dimmu Borgir frontman Shagrath se je pred leti s prijatelji odločil v glasbenem smislu narediti nekaj čisto drugega, kar on in ostali (razen frontmana Eddieja Guza) počnejo v matičnem bandu, rock ‘n’ roll. Shagrath je tukaj s Tony Whiteom prijel za kitaro, vokal prepustil Eddieju, Luni (bass) in Tonyju Whiteu (bobni) pa skrb za ritem.
Cesta, bike, plapolajoči lasje, ray-banke, usnje – to so asociacije, ki najbolj nazorno opišejo bistvo Chrome Division prvenca. Gre za produkt skandinavske rock ‘n’roll šole, kjer je močno prisoten duh nenadkriljivih Motörhead (najbolj pri uvodni skladbi Serial Killer); torej direkten rock ‘n’ roll z navitimi kitarami in ritmom, zmetaliziranimi riffi, ki včasih preidejo proti bluesu, motörheadovskimi / rahlo maidenovskimi solažami in grobim vokalom. Pesmi se gibljejo med nažigajočimi in udarno rockerskimi; med temi se najde nekaj prav dopadljivih, Serial Killer, Hate, Trouble With The Law, When Shit Hits The Fan, sredina albuma pa je dokaj povprečna.
Chrome Division so na Doomsday Rock N’ Roll uspeli zadeti pravi duh rock ‘n’ rolla. Sicer obstajajo v Skandinaviji boljše tovrstne zasedbe, tudi produkcija bi lahko bila bolj surova, a s še privlačnejšimi aranžmaji jih v prihodnje lahko dohitijo.

Matjaž