Joacim Cans, vokalist ene najbolj znanih švedskih power metal skupin Hammerfall, je posnel solo prvenec z naslovom Beyond The Gates. Spet je ob sebi zbral kar obetajočo druščino, saj je bass odigral Mat Sinner (Primal Fear), kitare sta v roke prijela Stefan Elmgren (Hammerfall) in Metal Mike Chlasciak (Halford), za bobne se je usedel Mark Zonder (Fates Warning), nekatera besedila in riffe pa so prispevali tudi Jeff Waters (Annihilator), David Chastain, Ronny Milianowicz (Dionysus) in Corbin King.
Ob poslušanju Cansovega albuma seveda dobimo asociacije na Hammerfall (predvsem zaradi vokala), čeprav je Beyond The Gates težji, vzdušje pa je temačnejše. Opazijo se tudi vplivi zgoraj omenjene ekipe. Besedila so globlja kot pri Hammerfall, največkrat pa govorijo o dobrem in slabem (peklu in nebesih). Joacimov vokal je tokrat na določenih delih nekoliko nižji kot pri Hammerfall, zaradi same barve njegovega glasu pa so jezni deli besedil nekoliko manj prepričljivi. Pri skladbi The Key slišimo tudi ženski zbor, ki odlično začini to pesem. Najtrša pesem na albumu ter ena moj ljubših je Back To Hell, med boljše pa bi uvrstil še Beyond The Gates in Red Light. Zadnja pesem na albumu je balada, ki jo je napisal Waters in nosi naslov Forever Ends. Slednja me ni najbolj prepričala in je po mojem mnenju ena slabših na albumu.
Cansov album Beyond The Gates je dober solo album, ki hitro sede v uho. Všeč bo tako Hammerfall fanom kot tudi tistim, ki jim vesel, hammerfallovski power metal ni bil najbolj všeč.

Simon