Poljski black metal veljaki Behemoth so diskografsko vstopili v leto 2022 s singlom Ov My Herculean Exile in s tem napovedali svoj dvanajsti dolgometražec. Temu so nadeli latinski naslov Opvs Contra Natvram in z njim utrdili svojo franšizno različico black metala.
 

Iz zgornjega uvoda je torej bolj ali manj jasno, da se Poljaki glasbeno niso kaj dosti spremenili. Po močni transformaciji, ki nam je prinesla album The Satanist, in razvoju sloga, ki nam je prinesel predhodnika I Loved You At Your Darkest, so se Behemoth s ploščkom Opvs Contra Natvram ustalili pri znanih melodijah in ritmih ter tako prvič po dolgem času spet manj presenetili s svojimi vižami. Dober dokaz za to sta komada The Deathless Sun in Off To War! S tem ne trdim, da so svoje delo opravili slabo, pravim le, da se aktualni celovečerec drži že znanih in preverjenih formul, s katerimi so Behemoth že blesteli v preteklosti.
 

Presenečenja oziroma odstopanja od poznanega so na recenziranem ploščku skrita v podrobnostih, s katerimi band ponuja kratke izlete v svet eksperimentiranja, industrial elementov, disharmonije in še kaj. Na ta način je ustvarjena vsaj mala protiutež poznanim prijemom, s katerimi se Behemoth tokrat večinski del gibljejo v mid tempo območju, zaradi česar album celostno gledano pri meni ne doseže tako visokih točk. Sicer so vsi komadi zelo všečni in pričakovano gredo tudi hitro v uho, toda manjka mi ščepec bolj zlovešče atmosfere, da ne bi vse zvenelo tako zelo sterilno. Temu se po mojem zasedba približa zgolj z zaključno žalostinko Versvs Christvs, kjer Nergal med drugim ponudi različne vokale, s katerimi iz dna drobovja porine na plano nakopičena čustva.


Čeprav Behemoth tudi tokrat mestoma pospešijo, pomanjkanje omenjene atmosfere ovira razvoj in odkrivanje globljih ravni. Namesto tega ostanemo z bandom tako rekoč skozi celotno minutažo albuma zmeraj nekje na površju in z njim odkrivamo načeloma že odkrito.