Slovenska thrashcore zasedba Heretic že več kot leto dni koncertira po slovenskih klubih in predstavlja aktualni studijski album New Era. Vse skupaj pa se dogaja v družbi skupin Mit (rock/heavy metal) in Dead Dildo Drome (extreme HC) pod skupnim imenom Ujma Tour. Z »glavnima« članoma banda sem se pogovarjala o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti zasedbe, v backstagu pa se nam je pridružil tudi Andraž iz zasedbe Dead Dildo Drome, ki je povedal nekaj več o sami turneji.
TINA: Kdo je pobudnik Ujme?
ANDRAŽ: Jaz, Tilen (Tiki) ter Miha (Buco) iz Mit. Torej bobnar iz Heretic, kitarist iz Mit ter jaz smo se dogovorili, se mi zdi, na koncertu v Slovenskih Konjicah. Koncert je bil lani konec aprila in takrat smo prišli do ideje, da bi bilo mogoče v redu podaljšati zadevo in ustvariti neko ime. Potem smo se dobili na pikniku in še do konca dorekli zadeve.
TINA: Zakaj Ujma Tour?
ANDRAŽ: »Ujma« je bila sprva hec.
MARKO: Hec je bila preko maila, ne?
ANDRAŽ: Preko maila je bilo, ja, ker smo potrebovali ime, preden so šli plakati v tisk. Izpeljanka izhaja pa iz dejstva, da vedno, ko smo se skupaj dobili in se šli zabavat, smo rekli: »Uuu, zej bo pa ujma.«
SEBASTJAN: »Bejžmo, ujma bo!«
ANDRAŽ: In iz tega je prišla Ujma. Imeli smo neka druga imena, ki so bila malo »posiljena«, pa smo rekli, zakaj ne bi bila ujma?
TINA: Kako, da ste skupaj stopili trije tako različni bandi?
ANDRAŽ: Že na začetku smo imeli dosti kritik oz. mnenj, da Mit ne pašejo zraven. Ampak mi smo ravno zaradi tega ne dali možnosti Mit, ampak se bolje rečeno dogovorili za sodelovanje. Mit so izrazili željo, da bi igrali pred malo drugačno publiko. In smo se strinjali, da bi bilo zanimivo tako zasedbo postaviti zraven Dead Dildo Drome, ki smo najbolj ekstremni. Heretic in Dead Dildo Drome nimajo nekih velikih odstopanj, gre za isti žanr metala. Za Mit je bilo pa enostavno: »Dejmo probat, band ma željo nastopat pred drugačno publiko.«
MARKO: Zmešali smo en koktajl in iz tega je nastala Ujma.
ANDRAŽ: Tako nekako, ja. Nismo se veliko pogovarjali o tem, da je to žanrsko nemogoče.
MARKO: Ne, nekako smo se bandi »zaštekali«.
ANDRAŽ: Ja, bolj je šlo za to, da smo se bandi med sabo dobro ujeli.
MARKO: In čisto iz tega mislim, da je prišla prva pobuda. Bandi se razumemo, skupaj uživamo v backstageu, glasba nam je vsem super in smo rekli »zakaj pa ne?«.
ANDRAŽ: Pa v bistvu smo se s Heretic spoznali že pred enim ali dvema letoma, fante iz Mit poznam deset let, še od takrat, ko smo imeli druge bande.
TINA: Kje pa lahko letos še vidimo Ujmo?
ANDRAŽ: Danes (7. februarja) v Kopru, 13. februarja v Ljubljani in 4. aprila v Kranju. Vmes bo prišlo še par stvari, ampak ti trije datumi so potrjeni, tako da ujma bo!
TINA: Andraž, hvala, sedaj pa nadaljujemo s Heretic.
ANDRAŽ: Saj jaz pa kar nekaj vem o Heretic.
MARKO: Ja? Potem pa povej, kaj veš o Heretic.
ANDRAŽ: Kdaj sem prvič slišal za Heretic ... Seba je imel prej band One Out Of Hell in mi je prišlo na uho, da obstaja band, kjer poje vokalist od One Out Of Hell. Tako sem jaz slišal za ta band, vsi so mi ga tako predstavili. »Ej, to je pevc od One Out Of Hell!«. Tilča (bobnar) pa ostalih takrat še ni bilo zraven. Spomnim se pa One Out Of Hell, bilo mi je OK, Seba je, bom šel pa pogledat. Potem me je pa Tilč enkrat klical, ves pijan, da se zmeniva za en koncert. Pa sva se zmenila vse, za dva koncerta, preko telefonskega pogovora, v petek ob 11h zvečer. To je bil moj prvi stik s Heretic.
TINA: Kako daleč pa potem segajo začetki Heretic?
SEBASTJAN: 2005? Ne, to boš ti bolje vedel.
MARKO: Ja, 2005. Ko smo bili še čisto eni, ne vem sploh, kaj smo bili – mulci s kitarami malo za hec. Pevko smo imeli namesto pevca, začeli smo s tipičnim slovenskim rockom. In potem smo kar hitro, v bistvu s prihodom Sebastjana, prešli na čisti metal in začeli rasti. Ampak to je bilo zgolj neko preigravanje in nič resnega.
TINA: Kdaj pa je prišla ta resnost?
SEBASTJAN: Ko je prišel Tilen in prinesel nov val energije.
MARKO: Ja, to je bilo leta 2008, ko je Tilen prišel v band in prinesel novo ustvarjalnost in spodbudo. Zaživeli smo kot ime, kot žanr glasbe in način igranja. Potem smo na tem gradili, koncerti so bili vedno boljši, ekipa se je »zaštekala« in to je bil tisti res ta pravi začetek Heretic.
ANDRAŽ: A lahko samo eno stvar dodam? Kako gresta v isti stavek Tilen Marzidošek in resnost?
SEBASTJAN: Ne res, ko je on prišel, je bilo zares.
ANDRAŽ: Saj vem.
MARKO: Kar se bobnov tiče, on res zna.
SEBASTJAN: Smisel za glasbo ma. Andraž je v nadaljevanju razkril še kuhanje novega banda, ki ga zaenkrat sestavljata on in Tilen. Glavna ideja so priredbe znanega slovenskega rock banda iz osemdesetih. Vse skupaj bo zaokrožil tudi izgled, kakor se edino spodobi.
TINA: Zakaj Heretic? Ali je ime povezano z zvrstjo glasbe, ki jo igrate, ali morda z dejstvom, da predvsem na naših tleh le-ta ni najbolje sprejeta?
MARKO: Samo ime nima nobene povezave z vero, religijo. Mi smo heretiki, kar pomeni, da smo krivoverci. Iz tega izhaja neko nasprotovanje sistemu, ki vlada na svetu. Se pravi turbo kapitalizem, izkoriščanje, »mindfuck«, pretiran nadzor itd. In mi smo proti temu. Mi smo heretiki, krivoverci, proti jebenemu sistemu, ki vlada svetu.
TINA: Zakaj mešanje cora in thrasha? Slednji je tako očiten v komadu Drink, Fight, Fuck, da ga je skoraj škoda »pokvariti« z moderno zvrstjo.
SEBASTJAN: Mešanje je prišlo čisto spontano. Vsi poslušamo raznovrstno glasbo, eni bolj thrash, bolj old school, drugi modernejše zvrsti. In to se odraža tudi v določenih komadih, samo da žge, da nam vsem sede.
TINA: Kdo je pisec besedil in kdo glasbe?
SEBASTJAN: Besedila jaz, glasba pa …
MARKO: Ja zadnje čase kar vsi, ne? Na New Era sva komade dosti gradila z drugim kitaristom, ampak komad je vedno celota banda, ne samo dveh članov. Midva s kitaristom prineseva neke riffe in na osnovi teh se potem gradi. Skupaj naredimo komad, ki nam je vsem všeč. Zadnje čase res veliko delamo na skupinskem vložku celotnega banda. Le besedila vedno piše Sebastjan.
TINA: Od kod pa inspiracija za besedila?
SEBASTJAN: Kot je že Marko rekel, smo družbenokritični in takšna so tudi besedila. Izhajamo iz občutkov, ki so v nas. Pridejo trenutki, ko te stvari totalno razkurijo in se z njimi ne strinjaš, folk je zahrbten, povzpetniški.
TINA: Ali ste Heretic samouki ali je kdo znanje črpal iz glasbene šole oz. drugega tečaja?
SEBASTJAN: Ja, ona dva (kitarista) sta bila v glasbeni šoli, pa Tilen tudi.
MARKO: Midva s kitaristom sva bila v eni privatni glasbeni šoli, kjer je potekalo seznanjanje s klasiko. Tega sva se kmalu naveličala, se odločila za rock´n´roll ter se začela sama učiti. Tudi Tilen se je isto odločil, odšel iz glasbene šole in se začel sam učiti naprej. Tako da neke osnove imamo, večino smo se pa naučili sami.
TINA: Kateri dogodek štejete kot prelomen v zasedbi? Koncerti v tujini, morda izid albuma? O tem tudi podrobneje kasneje.
SEBASTJAN: Zame je bil prelomen dogodek takrat, ko je prišel Klemen (bas) in smo z njim imeli prvi koncert v Mariboru.
MARKO: Ja, to je bila nekako tista prava energija petih ljudi in s tem se je gradil New Era. Druga prelomnica je bila zagotovo sama izdaja albuma New Era, povečano koncertiranje, snemanje prvega spota itd.
TINA: Ko smo ravno pri koncertih v tujini – opazila sem, da je bilo teh kar nekaj, celo na Norveškem? Ste za tako uspešno koncertiranje poskrbeli sami ali ste imeli pomoč?
SEBASTJAN: Ne, to je bila izmenjava. Zanimiva izkušnja.
MARKO: Bila je glasbena izmenjava bandov. Izbrani smo bili mi in še en konjiški band, takrat Chakra, in smo skupaj odšli gor na turnejo s še dvema avstrijskima bandoma ter z enimi Norvežankami in Švedi. Imeli smo nekaj koncertov po Norveškem in doživeli odlično izkušnjo. Hvala Evropski uniji za denar, lubice… haha.
TINA: Kakšne so izkušnje s koncertiranj? Kje je bilo najlepše? Ste imeli v kateri državi slabe izkušnje?
MARKO: V Avstriji je najbolje poskrbljeno za bande. Lep sprejem, pogodbe urejene takoj, zadovoljivo plačilo, izvrsten odziv publike. Sicer so koncerti najlepši del ustvarjanja, vsaj nam. Najraje smo na odru. Seveda, tudi v Sloveniji smo naleteli na klube, kjer je organizacija res urejena in se band z veseljem vrne nazaj. Se pa je kdaj zgodilo, da je organizator čudežno izginil z obljubljenim honorarjem. :)
TINA: Oktobra 2012 ste izdali studijski album New Era, ki ste ga ob pomoči producenta Lorenza Antonnucija (ex. Sworn Enemy, Smash Face) posneli v Avstriji. Zakaj tujina in tuj producent?
SEBASTJAN: Studie in producente smo zbirali preko procesa, ki je kar dolgo trajal. Imeli smo sestanke, debate, sample, pred sabo reference in na koncu je vsak dal dva predloga in smo se skupaj odločili. Tilen je želel v tujino. Njemu je hardcore zelo všeč.
MARKO: Lorenzo nasploh, ker je igral v Sworn Enemy in Smash Face, je imel izkušnje iz te zvrsti in je znal predlagati. Nekako nas je najbolj prepričal. Konec koncev smo odšli gor živet za dva tedna in se kot band zelo povezali. Dejansko smo vsak dan ob 6h zjutraj odšli v studio in se vračali ob 6h zvečer. In je bilo kot neke vrste služba – skupaj smo razmišljali in tudi producent je 100 % opravljal svoje delo. Kot tuj producent je prinesel in dodal malo NY HC scene in drugačnih idej, kot smo jih vajeni – tako zvokovno kot tudi samo strukturo komadov.
TINA: Vse od izdaje ste na turneji z Dead Dildo Drome in Mit. Kakšni so občutki? Kje ste bili najbolje sprejeti?
MARKO: Pravzaprav smo na začetku začeli z Burn Fuse, z Ujmo pa začeli z Mit in DDD. Posameznega mesta ne morem izpostaviti, ker so bili vsi koncerti po svoje res super. Mogoče Metal Monsters na Bledu, totalen odklop.
SEBASTJAN: Meni je bilo super na Blejski Dobravi, ta je bil res dober. Kaj govorim, Celje je bilo najboljše!
TINA: Nam lahko zaupata kakšno anekdoto iz turneje?
Sebastjan: Skupaj z Mit in DDD vedno naredimo kakšno bedarijo. :) Skoraj vedno se zgodi, da nekdo zakomira in obleži, velikokrat se zgodi, ko je treba pospravljati opremo z odra, da na odru stoji pet ljudi in samo dva delata, ker ostalim trem ni jasno, kaj sploh še delajo na odru. Sicer pa smo eni anekdoti priča prav zdaj. (Žiga smrči v ozadju)
TINA: Haha, res je. Veliko slovenskih zasedb trdno išče, a neuspešno dobi koncerte. A se ključ do uspeha skriva v izdanem albumu ali kje drugje?
SEBASTJAN: Nič od tega. Preprosto je – metal scena ni dovolj dobro sprejeta. Nikjer ni dovolj dobre podpore. Zato smo pa naredili Ujmo.
MARKO: Sicer pa, treba je vztrajati, se čim bolj promovirati, biti priden, gnjavit klubom in se, tako kot je rekel že Seba, povezati z bandi.
TINA: Kakšni so načrti za prihodnost? Morda založba, novi studijski album?
MARKO: Nova plata – mogoče EP, mogoče album, založba ne. V Sloveniji je zelo težko dobiti založbo in tudi ni nekega zanimanja, hkrati pa si ne znamo predstavljati, kaj lahko SLO založba naredi za takšen band. Drugače pa speljati Ujmo do konca, se pokazati v najboljši luči in ob tem maksimalno uživati.
SEBASTJAN: Pa supporta ni. Metal eventi se sploh ne odvijajo dovolj pogosto oz. tako, kot so se včasih. Poleti upamo še na kakšen festival, drugače pa novi komadi, nove ideje …
TINA: Kakšno je vajino mnenje o razvoju slovenske moderne metalcore scene? Jo dovolj dobro sprejemamo?
SEBASTJAN: Nasploh Slovenci metala ne podpiramo. Vse ostalo, samo metala ne. Folku je težko dati 2 € za koncert.
MARKO: Ja, zelo premalo se podpira glasbo nasploh, posebno metal. Ljudje ga enostavno ne razumejo. Ljudje si mislijo, da so to eni debeli, zabiti, prepiti in prešvicani metalci, ki smrdijo na odru in samo kričijo, haha. Metalcore je pa sicer med mladiči dobro sprejet, medtem ko se mi zdi, da starejše generacije metalcora ne sprejemajo dobro.
TINA: Glede na to, da smo ravno dobro stopili v novo leto – nam lahko zaupata katero izmed vajinih najljubših tujih izdaj minulega leta? Vaju je morda presenetila tudi kakšna domača izdaja?
MARKO IN SEBASTJAN: Gentleman nova plata pa remastered izdaja Lamb Of God – As The Palaces Burn, Bleed From Within – Uprising, Killswitch Engage – Disarm The Descent in še bi lahko naštevala. Od domačega pa Before The Murder, I vs I, Silence Before. Sicer pa novim izdajam plat niti ne sledimo tako dobro, saj se zadnje čase bolj vračamo nazaj h koreninam.
TINA: Hvala za intervju in pa uspešno koncertiranje še naprej!
