Ujma Tour: Almost Rage / Mit / Heretic / Dead Dildo Drome

Obalni metal sceni je neprijazni december 2013 odvzel kar nekaj tovrstnih koncertov, med njimi je bil tudi koncert skupin iz sklopa Ujma toura ter poslednji koncert obalne thrash metal zasedbe Almost Rage. Ta bi se moral namreč izvesti že 21. decembra, vendar se zaradi kup restrikcij, ki jih narekuje tamkajšnja oblast, ni uresničil. Koncertno lačni pa smo ga končno doživeli ta petek, 7. februarja, in ga izkoristili kar se da primerno.
Vremensko nenaklonjen večer se je pričel odvijati nekaj pred deseto uro, saj se pred tem pričakovana množica očitno še ni odpravila iz svojih zavetij. Kot prvi so nastopili energični nekajcorovci Dead Dildo Drome, tokrat z novim vokalistom, in sicer Rokom Rupnikom iz death metal zasedbe Within Destruction, kar je na koncu izpadlo precej dobro. Moram pa priznati, da nimam pojma, kako je band zvenel s prejšnjim krulačem, zato je kakšna objektivna primerjava nemogoča. Petčlanski band premore ogromno energije, ki jo je razmeroma majhen oder Figa Rock Bara na trenutke kar težko prenašal. Ne morem trditi, da je bil zvok med njihovim nastopom in še skozi celoten večer preveč dober, lahko pa priznam, da se je ob vsakem naslednjem pivu izboljševal. Tudi število obiskovalcev se je, sprva iz okoli petdeset, v naslednjih urah pridno večalo.
Vmes so nastopili thrashcorovci Heretic. Slišano me ni preveč spominjalo na thrash, ne morem pa enako trditi za core, ki je bil več kot očiten. Njihov repertoar je bil precej dolg, ob tem pa je ozvočenje vztrajalo pri svoji hreščečnosti. Tokrat so bili obiskovalci že dokaj razposajeni in band lepo podpirali. Kot zadnji iz sklopa Ujme so nastopili malo drugačni - bolj soft - hard rockerji Mit, ki so bili za tovrstni barski ambient po mojem mnenju še najprimernejši. Čeprav so nam Mit med drugim postregli tudi z neko priredbo Limp Bizkit, jih je prisotna publika zelo toplo sprejela in tudi zvok je bil precej boljši.
Ujma tour se je v Kopru odvil odlično in bandom želim uspešen preostanek koncertov. Sedaj pa k glavnim zvezdam večera. Almost Rage so se odločili za prenehanje delovanja, kar pa po besedah članov banda ne pomeni, da bodo nehali z glasbenim ustvarjanjem. Band bo brez vokalista Ejaqa ustvarjal novo glasbo pod novim imenom. Tako. Almost Rage so s svojim nastopom pričeli suvereno in udarnejše kakor ponavadi v že precej zamegljeni Figi, kjer jih je podpiralo (po besedah frontmana) okoli 50000 ljudi. Nastop se je za spremembo tu pa tam odvijal z le enim kitaristom, saj je drugega neprestano zmanjkovalo, vendar to ni zmotilo preostalih članov, ki so spretno zapolnjevali luknje. Setlista je bila večinoma setavljena iz klasik Almost Rage, ob katerih se je množica pod odrom divje prerivala in čas je mineval vedno hitreje. Pri hitu Red je s svojimi vokalnimi sposobnostmi pomagal pevec zasedbe Incarnated in za to je bil tudi nagrajen - dobil je namreč pulover. Čez komad ali dva se je bandu pridružil tudi lastnik Fige, Igor Zonta, in skupaj z njimi odpel komad obalnega banda Revolver, ki je deloval med leti '93 in '98. Bilo bi zanimivo, če bi naredili reunion. Koncert se je z dobrim zvokom, odličnim razpoloženjem in izvrstno podporo približal koncu. Fantje so še zadnjič v takšni postavi pokazali, da obvladajo svoje instrumente tudi brez pletenih puloverjev na sebi. Lahko priznam, da je bil za moje pojme to en njihovih boljših koncertov. Predvsem pa je pomembno to, da konec Almost Rage pomeni začetek enega ali morda celo dveh novih bandov, ne pa popolno prenehanje glasbenega udejstvovanja. Pri tem jim želim vso srečo!

Za konec moram pohvaliti tudi izjemno organizacijo, saj so spretni natakarji vseskozi skrbeli, da imamo prisotni vedno polne kozarce - ob tem pa nam zaračunavali zelo dostopne cene. Svoje delo so izvrstno opravili tudi prijazni redarji, ki so na lep način pazili, da ne bi metalci preveč razgrajali. In kot so povedali člani bandov – tisti, ki niste prišli, vam je lahko žal.