Vomitory

Ko je govora o švedskem death metalu, beseda ne more mimo Vomitory, ki so v zadnjih letih postali eden najvidnejših predstavnikov evropske brutalne scene. Kmalu po prihodu z evropske No Mercy turneje je konec aprila izšel njihov peti studijski album Primal Massacre, za katerega njihov ustanovi član Tobias Gustafsson pravi, da je njihov najboljši do sedaj.


MATJAŽ:
Pred kratkim ste se vrnili z No Mercy turneje. Kako je bilo?

TOBIAS:
Odlično. To je bila naša najbolj zabavna turneja do sedaj. Imeli smo se super, avtobus smo si delili s Spawn Of Possession in Exhumed, oboji so zelo v redu fantje. Z vsemi na turneji smo se zelo dobro razumeli in bandi so bili odlični. Bila je zanimiva mešanica različnih stilov, Spawn Of Possession so imeli svojega, Ehxkumed, Vomitory, ja, bilo je kul. Poleg tega smo dobili tudi odlične odzive s strani publike. Tokrat je bilo prvič, da na takšni turneji nismo nastopali kot prvi band. Pred tem smo dvakrat že bili na taki turneji, leta 2000 na No Mercy in 2001 na X-Mass Festivals. Takrat smo nastopali kot prvi band in včasih zna biti to zelo težko, kajti v dvorani je ponavadi še zelo malo ljudi. Sedaj smo igrali kot tretji band in za nas je bila to velika razlika.

MATJAŽ:
Na turneji ste bili pred izidom albuma. Ste igrali tudi kaj novega materiala?

TOBIAS:
Ja, smo. Sprva smo načrtovali, da bomo album izdali pred začetkom turneje. Vendar so se stvari zavlekle in tako je izšel ravno po turneji. Po eni strani je to slabo, a vseeno izid albuma in turneja nekako sovpadata, kar pa tudi ne gre zanemariti. Igrali smo dve skladbi z novega albuma Primal Massacre, naslovnega in še eno hitro, Autopsy Extravaganza. Še posebej ob slednji je publika norela. Povsod, kjer smo jo igrali, se je publiki odtrgalo. Super je bilo videti fane, ki se razmetavajo se na to pesem, to je bilo res kul.

MATJAŽ:
Primal Massacre je ravno izšel. Kako se počutiš sedaj, ko je album že na policah trgovin?

TOBIAS:
Počutim se odlično. Zanj smo delali zelo trdo. Dolgo časa je preteklo, odkar smo začeli pisati pesmi, zato je že skrajni čas, da je album izšel. Sedaj je vse končano in reakcije do sedaj so bile nič drugega kot dobre. Zaradi tega se počutim še bolje.

MATJAŽ:
Lahko potrdim, da je album res dober. Spet ste brutalni kot vedno, torej ponovno brez kompromisov pri Vomitory?

TOBIAS:
Hvala ti. Ne, ne, nič kompromisov, tako je, he, he. Mislim, da je to smer, v katero se nagibamo za prihodnje. Postati vse bolj brutalni, ne da bi pri tem zašli s smeri. Mislim, da smo in bomo ostali Vomitory, obdržali bomo svoj zvok, a vseskozi ga bomo razvijali, na vsakem albumu.

MATJAŽ:
Ponovno ste snemali s Henrikom Larssonom. Si sploh lahko predstavljate, da bi snemali s kom drugim?

TOBIAS:
Razlog zakaj smo se odločili za ponovno delo z njim je ta, da natančno vemo kaj bomo dobili, ko delamo z njim. Primal Massacre je že četrti album, ki smo ga posneli s Henrikom. Z vsakim albumom drug drugega poznamo bolje. Mi poznamo njegov način dela in njemu je točno jasno, kako si mi predstavljamo, da bi stvari potekale v studiu. Medsebojno sodelovanje je odlično. Mogoče se to sliši malce strahopetno, da vedno delamo z njim. Vendar vemo, da bomo od njega dobili odličen končni rezultat. Seveda pa bi bilo v prihodnosti zanimivo delati tudi s kom drugim. A zaenkrat nimam v mislih še nobenega drugega producenta. Bilo pa bi zanimivo poizkusiti nekaj novega.

MATJAŽ:
Obstajate že petnajst let in ste eden redkih švedskih bandov, ki v tako dolgem obdobju ni spremenil svojega stila. Če pogledamo vaše melodične death metal rojake, so večinoma prešli v mehkejše vode.

TOBIAS:
Tako je. Mogoče lahko nekateri ljudje mislijo, da ne počnemo ničesar novega, da nimamo več svežine, a to nas niti malo ne briga, kajti mi počnemo tisto kar nam paše. Radi imamo death metal in radi ga igramo. Želimo, da death metal zveni tako kot ga igramo. Seveda poslušamo tudi druge zvrsti metala, vendar to še ne pomeni, da bomo začeli eksperimentirati ali spreminjati svoj stil. Vomitory je Vomitory in ostali bomo death metal band do konca. Če bi začeli z igranjem thrash ali heavy metala, potem naj Vomitory počivajo v miru in začeli bi pod drugim imenom.

MATJAŽ:
V zadnjem času se stvari za Vomitory odvijajo vse bolje in bolje. Začetki in prva leta pa so verjetno bili težavni. Ste na svoji poti kdaj že razmišljali, da bi končali z igranjem in razpustili band?

TOBIAS:
V začetkih nismo niti najmanj kaj premišljevali, da bi prekinili oziroma končali s kariero, samo igrali smo in igrali. A imaš prav, včasih smo bili zelo zafrustrirani, ker se stvari niso nikamor odvijale, nič se ni zgodilo. Mislim, da smo ža takrat bili kar dober band, a razlog zakaj založbe niso kazale nobenega zanimanja za nas je bil verjetno v tem, ker smo zveneli podobno kot ostali death metal bandi. V prvih letih nikoli nismo bili ravno originalen band, seveda smo bili včasih jezni, a nikoli niso bile stvari tako slabe, da bi premišljevali o koncu. Vendar ko smo konec leta 1996 izdali svoj prvenec Raped In Their Own Blood, sta nas dva člana zapustila skoraj istočasno. Ostali smo brez vokalista in basista. Ko je prišlo do tega smo sprva seveda želeli pridobiti nove člane, a minili so meseci in nikakor nismo mogli najti nobenega novega člana. Pomislili smo že, da bomo morali prenehati z bandom, če nikogar ne dobimo. Tako smo stvari za nekaj časa postavili ob stran, sploh nismo vadili ali kaj podobnega. To za nas res niso bili dobri časi, kajti nikakor nismo želeli odnehati. Ravno smo izdali svoj prvi album in bili smo mnenja, da se stvari za nas končno lahko začnejo odvijati v pravi smeri. Tako da nikoli nismo želeli odnehati, a zavedali smo se, da nas bo mogoče splet okoliščin, ker nismo dobili novih članov, pripeljal do tega, da bomo končali. A na srečo smo rešili to zadevo.

MATJAŽ:
Našli ste Erica.

TOBIAS:
Pravzaprav smo se z Ericom poznali že preden je postal naš član. Bil je dober prijatelj našega prejšnjega basista Toma. Z njim smo se veliko družili, pili pivo, a nikoli nismo niti pomislili na to, da bi ga vprašali. Zgleda, da je bilo preveč očitno. V bistvu je bil Eric tisti, ki nas je vprašal. Šli smo na King Diamond koncert v Göteburgu, sedeli smo v Tomasovem stanovanju in nas je vprašal. Seveda je vedel, da smo brez basista in vprašal nas je, če lahko postane naš novi. Samo spogledali smo se: »Kaj hudiča, seveda si sprejet, brez avdicije«, he, he. Počutili smo se prav neumno, ves ta čas je bil z nami in tega nismo videli. Mislim, da nam je bilo usojeno, da Eric postane naš novi basist.

MATJAŽ:
Potem pa je začel še peti.

TOBIAS:
Ob njegovem prihodu smo še imeli vokalista. Imel je odličen vokal, pel je na Redemption albumu, a bilo je toliko drugih stvari, zaradi katerih se nismo ujeli z njim. Tako da nam ni preostalo drugega kot da ga prosimo, da zapusti Vomitory. To smo storili in stvari so naenkrat začele brez njega funkcionirati veliko bolje. Prvi plan je nato bil, da če med nami štirimi vse poteka tako odlično in je Eric pred tem že pel nekaj back vokalov, potem lahko poizkusi peti tudi glavne vokale. Poizkusil je na nekaj sledečih vajah in vsi smo čutili, da se bo to še prav dobro izšlo. Na začetku še ni imel perfektnega vokala, to je razvil z leti. Vseeno smo rekli ok, nadaljujemo kot kvartet z Ericom na vokalu. In izšlo se je. A sedaj ponovno iščemo novega vokalista, kajti Eric se želi posvetiti le še igranju bassa. Iščemo novega frontmana. A zaenkrat še nismo našli nikogar.

MATJAŽ:
Spet nič uspeha pri iskanju?

TOBIAS:
Ne, veliko ljudi je pokazalo zanimanje za to, vendar večina od njih prihaja iz Italije. Veliko ponudb dobivamo od italijanskih vokalistov, ki bi se nam želeli pridružiti, tudi Švedi se zanimajo za to. A večina od njih je premlada. So še brez izkušenj, kar za nas ni zanimivo in ne pride v poštev.

MATJAŽ:
Kakšne kvalitete pa mora vokalist imeti?

TOBIAS:
Kot prvo, kandidat mora imeti odličen, brutalen vokal in seveda izkušnje, predvsem dobre izkušnje z nastopi v živo. Mi radi igramo v živo in zato potrebujemo nekoga z odličnim odrskim nastopom in nekoga, ki je zelo predan glasbi. Mislim, da bi to bilo vse.

MATJAŽ:
Mislim, da si na nekaj pozabil. Mora biti tudi dober pivec piva.

TOBIAS:
Mora piti tudi pivo, ja. To je definitivno zelo pomembno he, he, he.

MATJAŽ:
Turneja je končana, album je izšel, kaj vas čaka sedaj?

TOBIAS:
Trenutno nimamo v načrtu še nobene druge turneje, a potrjeni smo za nastope na nekaterih festivalih v avgustu. Igramo na enem manjšem festivalu v Franciji, ki se imenuje Braindead Open Air, igrali bomo v Nemčiji na Party San Open Air in tudi na Summer Breeze Open Air. Do sedaj imemo potrjene te tri festivale.

MATJAŽ:
Kakšno pa je tvoje mnenje o death metal sceni danes? Letos je izšlo kar nekaj odličnih death metal albumov.

TOBIAS:
Če primerjam s situacijo pred nekaj leti, potem lahko rečem, da so se stvari izboljšale. Videti je, da se zanimanje za death metal vrača nazaj. Poleg tega pa je death metal kot žanr postal bolj sprejemljiv med običajnimi ljudmi in mediji, kar je super. Mislim, da si death metal to zasluži. Ljudje se sedaj zavedajo, da vsak pa ne more igrati death metala in death metal je nekaj, kar nikoli ne bo izumrlo.

MATJAŽ:
Nek moj kolega, power metal fan, mi je pred kratkim dejal, da bi morali v vseh power metal bandih igrati death metal bobnarji. V enega njegovih najljubših bandov je namreč prišel bobnar iz death metal banda.

TOBIAS:
Njegove besede so kar na mestu, he, he.

MATJAŽ:
Pa si kdaj razmišljal, da bi šel igrat v kak heavy metal band?

TOBIAS:
Heavy metal? Po mojem mnenju je razlika med heavy in power metalom. Čemur se danes reče power metal, mi sploh ni všeč. Sem pa nedvomno fan starega power metala, speed metala, karkoli je že to bilo. Na primer starih Running Wild, ne vem, kako se je to zvrst definiralo v osemdesetih. Veliko današnjih power metal bandov je nastalo pod vplivi Helloween, Running Wild in ostalih nemških bandov. Definitivno sem fan teh starih stvari. Walls Of Jericho je špica in Branded And Exiled je eden mojih najljubših albumov, nisem pa fan današnjega power metala. Večinoma je prav smešen. Sem pa tudi velik fan tradicionalnega heavy metala, bandov kot Judas Priest, Saxon, Motörhead in vseh podobnih zadev. Sedaj imamo na Švedskem tak mlajši band, Wolf. Oni so zelo kul, kajti igrajo res dobro. Moram kupiti njihov novi album, prejšnji Black Wings je perfekten.

MATJAŽ:
Kar daj, ne bo ti žal. Konec prepuščam tebi.

TOBIAS:
Počekirajte naš novi album. Vem, da je to že obrabljena fraza, vendar Primal Massacre je naš najboljši album do sedaj, he, he. Vem, da vsi to vseskozi govorijo, vendar je to resnično naš najboljši album. Dobite ga in bodite pozorni, če bo kasneje letos še kakšna Vomitory turneja.