Doro

Letošnje leto je bilo za prvo damo heavy metala, Doro, in njen band polno dogajanja. Po poletnih festivalskih nastopih smo dočakali novi album Fight, kateremu pa seveda sledi tudi turneja. Med promocijsko turnejo za novi album si je vzela čas tudi za nekoliko daljši klepet za Paranoid.


MATIJA:
Kako kaj poteka promocijska turneja, na kateri si ravnokar?

DORO:
Zelo dobro. Imam veliko dela, vse je izredno navdušujoče. Heavy metal obstaja po celem svetu, to je res velik povratek. Neverjetno! Na turneji smo bili v državah, kjer prej nismo bili nikoli, pogovarjam se lahko z ljudmi kot si ti, in to s celega sveta. Pred tem je bilo tako samo v Nemčiji, Skandinaviji in Angliji, sedaj pa tudi v ostalih delih sveta. Promocijska turneja poteka zelo dobro, zelo mi je všeč, resnično zelo všeč. Sicer skoraj nič ne spimo, vendar je vse dobro.

MATIJA:
Kako izgledajo ti dogodki? Podpisovanja plošč ali kaj podobnega?

DORO:
Predvčerajšnjim sem prišla iz Francije, v enem dnevu smo bili v treh mestih, potovali smo z vlakom. Najprej smo bili v Parizu, kjer smo delili avtograme in imeli akustični nastop. V glasbenih trgovinah vedno odigramo akustični set, saj mislim, da zgolj podpisovanje ni zadosti. S kitaristom imava polurni akustični set, nato sledi podpisovanje, dajanje intervjujev in karkoli še pride. Po Parizu smo šli z vlakom v drugo mesto, v Lyon, kjer je sledilo naslednje podpisovanje, pozno zvečer pa je sledil Toulouse, kjer smo igrali v rock klubu in nato podpisovali in dajali intervjuje do dveh zjutraj. Naslednji dan smo vstali ob šestih zjutraj in skočili na vlak ob sedmih. Bili smo v tolikih državah v samo nekaj dneh. V tem res uživam, saj tudi v osemdesetih nisem videla toliko odprtih vrat. Res je odlično, vsi nas podpirajo, vsi uživajo v tem, da se je heavy metal spet vrnil. Vidim ljudi kadar so srečni, za to živim.

MATIJA:
Mislim, da je zadnji album Fight narejen z veliko raznolikosti in občutka. Kaj pa o njem pravijo ostali odzivi?

DORO:
Misliš fane ali novinarje?

MATIJA:
Oboje. Se mnenja fanov in novinarjev razlikujejo?

DORO:
Za sedaj so odzivi resnično dobri. Zdi se mi, da si je vsak izbral svoje najljubše komade. Verjamem, da je to dobro, saj ima vsakdo različen okus. Nekaterim je všeč trši material kot sta Fight ali Descend, ostalim fanom in novinarjem pa sta všeč Undying in Fight By Your Side. Na omejeni izdaji je še en lep komad, imenuje se Song For Me. Od fanov, ki so kupili omejeno izdajo sem slišala, da jim je ta komad najbolj všeč. Ima veliko občutka, je zelo, zelo žalosten. Razlog, da ni na albumu je ta, da je namenjen za zveste fane, ob poslušanju moraš biti v pravem razpoloženju, sicer se lahko zjokaš. Mislim, da je fanom album všeč, saj je zelo neposreden, nekateri tudi pravijo da je tehničen, zdi pa se mi, da imajo raje trši material.

MATIJA:
Sta z Regino Halmich prijateljici ali sodelujeta samo “poslovno”?

DORO:
Nikoli ne bi ničesar naredila zgolj poslovno, tega se skušam izogibati za vsako ceno. Pet let nazaj sem začela trenirati tajski boks in trener mi je svetoval, naj hodim gledat ostale tekme, da se učim. Hodila sem na boks tekme in nekoč v Nemčiji je nekdo prišel v ring s komadom All We Are. Zdelo se mi je zabavno. Nekoč sem na tekmi spoznala Regino, ki je bila že takrat svetovna prvakinja. Stopila sem do nje in se predstavila, ona pa me je že poznala. Postali sva veliki prijateljici in enkrat mi je dejala, da bi bilo lepo, če bi kdaj kaj naredili skupaj. Vendar kaj? Povedala je, da potrebuje drugo himno. Nekaj tednov pred najinim pogovorom smo napisali dva komada: Always Live To Win in Fight. Poslala sem ji posnetke in odločila se je za Always Live To Win, vendar je kasneje poklicala nazaj in rekla, da hoče še tršo himno, da hoče Fight. Končali smo komad in ko smo čez tri tedne gledali tekmo, je bila Regina edina, ki je v ring prišla z metal komadom. Tudi takrat je zmagala. Boksanje je v Nemčiji dokaj nepoznan šport, zato sem zadovoljna, da ji lahko pomagam.

MATIJA:
Torej gre heavy metal skupaj tudi z boksom…

DORO:
Ja, seveda. Mislim, da pop komadi, katere uporabljajo ostali boksarji, ne pašejo tako dobro zraven kot heavy metal.

MATIJA:
Mislil sem, da k heavy metalu paše edino nogomet, pa vidim, da sem se motil…

DORO:
(smeh) Ne, Motörhead so naredili komad za wrestling. V ZDA je popularen, v Nemčiji pa sploh ne. V Nemčiji smo imeli težave, da nam je uspelo spraviti Reginin komad na konzervativne TV kanale. Popustili so šele, ko jih je poklicala Regina in dejala, da res hoče ta komad.

MATIJA:
Tudi na Fight je sodelovalo kar nekaj zanimivih gostov. Všeč mi je Descend, mislim, da tvoj in vokal Petea Steelea dobro pašeta skupaj.

DORO:
Ta je tudi eden mojih najljubših.

MATIJA:
Kje pa sta se našla s Peteom?

DORO:
V Nemčiji smo imeli predprodukcijo, snemali pa smo kasneje v Ameriki. Ta komad sva s kitaristom Joeom napisala v Nemčiji in zdelo se mi je, da bi bilo dobro, če bi na tem komadu pel tudi moški. Basist Nick Douglas je zapel zraven in slišalo se je res dobro. On je pel, jaz pa sem dejala, da bi to moral odpeti Pete Steele. Nick je dejal, da bi bilo to odlično. Nato sem šla novembra v New York, na dobrodelni koncert za žrtve 11. septembra, kjer je bilo veliko ljudi, veliko bandov, igrali so tudi Twisted Sister. Srečala sem žensko, ki dela za merchandise podjetje v okviru Roadrunner Records. Govorili sva tudi o tem komadu in vprašala me je, koga bi izbrala, da bi pel zraven. Odgovorila sem, da bi bil Pete Steele najboljši, saj ima komad temačno atmosfero. Rekla je, da ga pozna, jaz pa sem odgovorila, da se verjetno zajebava. Nato je povedala, da ga zelo dobro pozna, da sta dobra prijatelja in da ga lahko pokliče. Odvrnila sem ji, naj ga ne kliče, vendar ga je vseeno poklicala in mu povedala za ta komad. Kasneje mi je Pete pustil sporočilo in odšla sem k njemu v Brooklyn, kjer sem mu predvajala komad Descend in upala, da mu bo všeč. Bil mu je všeč in tako je prišel zraven. Pete je zelo prijazen in najvišja oseba kar sem jih kdaj videla, ima pa tudi veliko srce. Postala sva res dobra prijatelja.

MATIJA:
Ste z gosti snemali skupaj ali so posneli svoje dele posebaj?

DORO:
Chris (Caffery, op. av.) je snemal v mojem studiu. Začelo se je v Nemčiji, kjer sem se pogovarjala s svojim tour managerjem, ki je bil na turneji s Savatage. Povedala sem mu, da potrebujem dodatnega kitarista. Nekdo je stal zraven, z velikim nasmeškom, bil je Chris Caffrey. Razmišljali smo, kako bi to izpeljali, saj je bil Chris takrat na turneji s Savatage, nato pa je Chris, ko je imel prost dan na turneji, iz Španije priletel v Nemčijo. Imeli smo samo jam session, vendar smo naredili veliko stvari. Angleški komad smo prevedli v španščino, zapela sem ga isti dan kot ga je on zaigral. Vse je šlo tako dobro, da nismo niti govorili. Res je bilo neverjetno. Vsak je bil v svojem svetu in delal. Takoj sem dobila inspiracijo, ko je Chris začel igrati. Šla sem tudi v Anglijo, da bi z Russom Ballardom napisala komad Wild Heart. Russ je neverjeten kitarist, demo smo posneli v Angliji. Obdržala sem kitarske dele, ki smo jih kasneje zmiksali v posnetek. Tudi njegov glas je nekaj posebnega, poje kot menih, tiho v ozadju na Wild Heart. Tudi demo z vokalom sem obdržala. Sama pa sem posnela svoje vokale istočasno kot je snemal band, tako dobiš bolj živo atmosfero.

MATIJA:
Tudi ti gostuješ na ploščah ostalih glasbenikov?

DORO:
Nekajkrat sem. Posnela sem komad z Udom Dirkschneiderjem, duet je izpadel zelo dobro, komadu je naslov Dancing With An Angel. Z Jeanom Beauvoirjem sva napisala nekaj komadov skupaj, tudi Sister Darkness, komad, ki je sedaj španski (Salvaje, op. av.) in balado Shame No Tears. To je lepa balada, vednar smo za album imeli že dovolj balad, nisem pa hotela izpustiti kakega drugega komada. Zato je Jean predlagal, da bi ga posnela za njegovo ploščo. To je bila dobra ideja. Gostovala sem tudi pri španskem bandu Mago De Öz. Res sem uživala, prej v dvajsetih letih nisem delala z drugimi ljudmi.

MATIJA:
Pri katerem glasbeniku pa bi še rada gostovala?

DORO:
Veliko je ljudi, ki jih resnično občudujem. Ronnie James Dio je tak primer.

MATIJA:
Ravno včeraj sem bil na njegovem koncertu.

DORO:
Je bilo odlično, ne?Ja, res ima neverjeten vokal.

DORO:
Kje pa je nastopal?

MATIJA:
V Gradcu.

DORO:
Z Diom smo bili na turneji leto in pol nazaj. Vsak dan sem gledala njegov nastop od prve do zadnje sekunde, čeprav sem bila popolnoma izmučena že od svojega nastopa. Na zadnjih treh koncertih sva nekaj komadov zapela skupaj. Bilo je odlično. Z njim bi bilo lepo delati. Kdo ve, mogoče kdaj bom, tudi za Uda si nisem nikoli mislila, da me bo vprašal, če bi kaj posnela skupaj. So se mi pa uresničile sanje, ko sem za prejšnji album delala skupaj z Lemmyjem. Do zadnjega dne nisem mogla verjeti, da delava v istem studiu.

MATIJA:
Letos ste odigrali, če sem pravilno preštel, štiri velike festivale…

DORO:
Ne, prej dvajset.

MATIJA:
Kateri pa ti je bil najljubši?

DORO:
Vsak je bil na svoj način odličen. Všeč mi je bilo na Sweden Rock festivalu, saj smo po mnogih letih spet igrali na Švedskem. In potem Wacken… To je nedvomno eden najboljših festivalov na svetu.

MATIJA:
Ampak v Wacknu je med nastopom padal dež.Ja. Si bil tam?

MATIJA:
Sem.

DORO:
Na odru je bilo tako spolzko, da sem neprestano mislila, da bom pristala na riti. Všeč mi je bilo tudi na Bang Your Head v Balingenu, Gods Of Metal v Milanu, pa Pepsi Sziget v Budimpešti, tam smo igrali prvič. Vsak festival ima svoj čar, svoje vibracije. Na festivalih vidiš tudi druge bande, katerih nisi videl že veliko let. Kot v Španiji, ko smo igrali s Slayer, z Manowar… Res se ne bi mogla odločiti za enega, vendar je Wacken vedno v središču pozornosti. Vsak festival pa ima nekaj svojega.

MATIJA:
Si imela s tem, da si ženska v pretežno moškem poslu kakšne slabe izkušnje?

DORO:
Ne, nikoli. Že od prvega dne sem bila cenjena in priljubljena med fani. Mislim, da je vsakemu glasbeniku težko preživeti, vsak glasbenik ve, da je težko v glasbenem poslu, tudi kruto. Mislim, da za žensko ni nič lažje ali težje. Ljudje govorijo marsikaj, vendar jih ne poslušam, saj vem, kaj je pomembno. Pomembneje je osrečiti ljudi z glasbo. Moram reči, da nisem zaradi tega nikoli doživela negativnih stvari.

MATIJA:
Torej te obravnavajo enako kot moške glasbenike?

DORO:
Ja, popolnoma. Igrala sem z veliko bandi, veliko festivalov, veliko turnej, tudi z bandi, katerim smo bili predskupina. Z nami so dobro ravnali in iz tega sem se naučila, da tudi z našimi predskupinami dobro ravnam. Učila sem se pri najboljših, moja prva turneja je bila z Judas Priest, leta 1985 ali 1986. Obravnavali so nas lepo, to sem si zapomnila in sedaj to prenašam na druge bande. Mislim, da glasba ni ne moška ne ženska stvar, temveč človeška in rada sem človek.

MATIJA:
Zdi se mi, da je konec devetdesetih prinesel boljše čase za metal.

DORO:
Ko smo začeli v osemdesetih smo imeli srečo, vse je raslo in postajalo močnejše in močnejše. Bilo je verjetno. Ni se nam niti sanjalo, da se bo to nekoliko spremenilo in v sredini devetdesetih je bilo res težko preživeti. Nismo mogli več iti na svetovne turneje, ampak smo igrali samo še po nekaj državah kot je Nemčija. Tri leta nazaj so se stvari začele izboljševati in mislim, da je sedaj metal skoraj toliko močan kot v osemdesetih. Vsi ti festivali me spominjajo na osemdeseta.

MATIJA:
Še vedno živiš v Ameriki?

DORO:
Ja, v New Jerseyju in tudi v Nemčiji, v Düsseldorfu. Odvisno od turneje, po enem letu odsotnosti zaradi turneje izgubiš stanovanje. In razmerje… po letu na turneji si lahko prepričan, da je razmerje končano in da boš moral iskati novo stanovanje. V bistvu živim več ali manj na tour busu, vendar pa imam stanovanji v New Jerseyju in Düsseldorfu.

MATIJA:
Kateri novejši bandi so ti všeč?

DORO:
Zelo so mi všeč Rammstein. Všeč so mi In Extremo, mislim, da so zelo zanimiv band… Si jih že kdaj videl?

MATIJA:
Sem, letos v Wacknu.

DORO:
Všeč so mi še Mago De Öz, pa seveda vsi bandi s katerimi sem odraščala: še vedno sem velika fanica Ronnieja Jamesa Dia, Kiss, Motörhead, Metallice, Judas Priest, …

MATIJA:
Hvala za intervju. Želiš za konec še kaj dodati?

DORO:
Veselim se, da bi lahko igrali pri vas, obljubim, da bo nastop brcal rit. Upam, da bomo lahko prišli tja, kjer doslej še nismo igrali. Zahvalila bi se vsem fanom za podporo skozi vsa ta leta, to globoko cenim.