Crematory / Century

Na začetku leta so ob svoji desetletnici napovedali obsežno nemško turnejo, kateri so kasneje dodali še nekaj novih datumov in jo dokaj nepričakovano spremenili kar v poslovilno; in to pravzaprav na višku svoje kariere. Govora je seveda o vodilnih nemških gothic metalcih Crematory. Kot se za tak dogodek spodobi, se hočejo posloviti od kar se da največ fanov, zato trije avstrijski datumi niti niso presenečenje. Presenečenje pa je vsekakor, da so se ustavili tudi v Celovcu, saj do sedaj takih koncertov tam nismo bili vajeni. Upam pa, da to ni bila muha enodnevnica.
Kot predskupina je nastopila nemška, prav tako gothic skupina Century. Vendar se njihova glasba razlikuje od Crematory. Je bolj enolična, ima dosti pop elementov, predvsem klaviature imajo zelo enostavno, popovsko melodijo, zaradi česar gre glasba sicer hitro v uho, a težko bi rekel, da je kaj posebnega. Po vsej verjetnosti bi njihov nastop bolje izpadel, če bi nastopali skupaj s kakšno drugo skupino (Paradise Lost na primer). Vsaj publiki bi bili gotovo bolj všeč. Čeprav so bili ob njihovem nastopu bolj ali manj vsi (okoli 200) v dvorani, jih je bilo pod odrom bolj malo, pa še ti so skupini namenili le aplavz ob koncu komadov. Še najbolj so vzdušje dvignili s priredbo znanega pop komada iz osemdesetih, Dancing With Tears In My Eyes, ki ga v originalu izvajajo Ultravox. No, vseeno se je ob malce trših komadih proti koncu okoli uro dolgega nastopa našel tudi kakšen »headbanger«, a bolj z namenom ogreti svojo glavo za kasneje.
Set lista Century: Perfect Lie, Nothing No More, Dancing With Tears In My Eyes, I Regret, Fall For You, I Would Know, Lost, Shine, The Secret Inside
Crematory so nato postavili stvari na svoje mesto. Njihov nastop je bil nekakšen kronološki pregled njihove desetletne zgodovine; v njem so po vrsti predstavili pesmi z vseh albumov, od prvega Transmigration do zadnjega Believe. Poudarek je bil seveda na zadnjem, kar se je izkazalo za pravilno. V začetku, pri starejših komadih, vzdušje namreč ni bilo takšno kot kasneje. O sami kvaliteti komadov tu ne bi govoril, vendar očitno je bilo, da je v povprečju publika bolje poznala novejše, kjer je prisoten tudi čisti vokal kitarista Matthiasa. Temu primerno se je dvigala tudi temperatura pod odrom; prvič se je bolj ob priredbi Sisters Of Mercy klasike Temple Of Love, še najbolj pa pri The Fallen in Fly. Drugače pa se je pevec Felix izkazal za zelo dobrega frontmana, ki točno ve, kaj mu je na odru narediti; (odvečni?) kilogrami se mu na odru sploh ne poznajo, pa tudi ostalim se vidi, da jim je oder drugi dom. Gledano v celoti je bil to prav prijeten koncertni večer, nekaj pa me je vseeno motilo. Vem, da je v Sloveniji več kot 5 ljudi (toliko jih je bilo na koncertu), ki poslušajo Crematory. Glede na dejstvo, da koncert bliže Sloveniji praktično ne more biti (pustimo zdaj Graz in Štajersko) in da je bil to praktično eden njihovih zadnjih samostojnih koncertov, sem tisti večer v Vitrinohausu pričakoval več Slovencev.
Set lista Crematory: Redemption Of Faith (Intro), Deformity, Shadows Of Mine, Tears Of Time, Ist es wahr, Ewigkeit, Temple Of Love, For Love, I Never Die, The Fallen, Fly, Take, Endless, Do You Know (Outro)

Fotografije smo poslikali s filmi Fuji.