Če je bil prvenec Digital God domačega banda SkyEye enostavno izjemno novo odkritje na slovenskih tleh, je njegov naslednik Soldiers Of Light samo še izboljšava nastavljenega sloga. SkyEye so gotovo trenutno najbolj aktiven slovenski band, ki se močno trudi prodreti na svetovno metal sceno. Lani smo imeli kar dve priložnosti, da smo jih ujeli, in sicer v Kranju in na letnem vrtu Gala Hale. Nobenega dvoma ni, da je vse, kar jim manjka do (še) večjega uspeha, kritična masa sledilcev, saj o visoki kakovosti glasbe debata niti ni možna. Pedantno iskanje napak zgolj za podajanje kritike bi bilo tu popolnoma neumestno, saj je plošča vsestransko dobra tako z vidika produkcije kot samih pesmi.


SkyEye igrajo heavy metal, vendar ne v »klasični« obliki, temveč s kar veliko dozo modernih potez. Sama zvrst heavy metala je sicer taka, da ne prepušča neke revolucije, je pa neizkoriščenega prostora za izvirnost tudi tu še veliko. SkyEye so del te praznine zapolnili z zelo dinamičnimi pesmimi, polnimi sprememb in presenečenj pri prehodih, kar ne velja le za to izdajo, temveč tudi za predhodnika. Po epskem uvodu v album The Arrival lahko v pesmi King of the Skies opazimo vse zgoraj opisano. Izjemne vokale, ki zastrašujoče spominjajo na vokalista Iron Maiden, tu spremljajo nenehne melodije kitar, ki dodajo pesmi še tisto »ekstra« obarvanost.


Opisane pesmi sodijo v prvi del albuma in takoj lahko opazimo eno od bistvenih značilnosti banda. SkyEye namreč brez nikakršnega dvoma odlično preskakujejo iz energičnih in udarnih riffov, mimo breakdownov na nepozabne melodije, ki se še dolgo po poslušanju predvajajo v možganih poslušalca. Poudaril bi še hitrejšo pesem albuma Detonate, ki pušča močan občutek neke prežeče nevarnosti, za katero zmanjkuje časa, da bi ji kljubovali, kar se popolnoma sklada z besedilom. So se pa SkyEye očitno odločili, da bodo najboljši posladek pustili za na konec, kot se spodobi za sladico. Pesem Chernobyl je izjemno dodelana, premišljena v vsakem prehodu. Tako vokali kot instrumenti v pesmi se popolnoma prilagajajo besedilu v vsakem trenutku in rezultat, ki ga dobimo, je konstantno spreminjajoča se dinamika pesmi, polna presenečenj. Pesem preskakuje v razne oblike ritma, razišče več slogov in na edinstven način ustvarja mnogo glasbenih atmosfer.

Po poslušanju bo verjetno težko najti poslušalca, ki se ne bi strinjal, da je to za SkyEye šele začetek zgodbe o uspehu. Karte so sedaj na mizi, prihodnost banda pa je odvisna le od vloženega truda, ki pa ga pri SkyEye res ni mogoče pogrešati. Spremenljivka ostajata samo čas in kanček sreče, ki bi temu in drugim »covid-nesrečnim« bandom dala možnost, da delajo na prepoznavnosti s težko pričakovanimi nastopi v živo. SkyEye so v intervjuju za Rocker.si napovedali, da že razmišljajo o tretji plošči in živahnejši poletni sceni, tako da bomo kmalu spet imeli priložnost, da jih srečamo v živo.