Kako in zakaj mi je uspelo izpustiti zapisati stavek ali dva ob izidu prvega celovečerca domače moderne death metal zasedbe Once Was Never, ki je izšel lansko poletje, je težko reči. Fantje so leta 2015 izstrelili EP Lighthouse In The Abyss, ki me je tisti čas zelo presenetil – tako s kakovostjo glasbe kot z grafično podobo izdelka. Kot omenjeno pa je v začetku lanskega poletja izšel studijski album The Great Dying, ki mi je po spletu naključij ušel in sem ga konkretno preposlušala šele na začetku letošnjega leta.

Ob branju mojega zapisa vas vabim, da si začetek leta polepšate s konkretno dozo domačega modernega metala – fantje so namreč prvenec v celoti objavili na medmrežju.


Čeprav gre za celovečerec, se predvajalni čas devetih komadov ustavi zgolj malenkost nad pol ure. Če na hitro preletim specifikacije, je za besedila poskrbel vokalist Miloš Mihajlović, za aranžmaje komadov pa Damjan Tomoski, ki se je zasedbi pridružil nedolgo nazaj. Za miks in mastering je poskrbel Matej Srebrnič iz studia PLC.

Tehnično gledano Once Was Never še vedno preigravajo že omenjeni death metal, v katerega pakirajo groove, progresivne in djent ritme, tu in tam pa se najdejo tudi primesi deathcora – torej prijeten kupček modernega. Že prvi komad Just A Number postreže skoraj z vsem, kar v nadaljevanju slišimo na albumu oziroma kar skupina ponuja. Razgibani vokali, moderni prehodi, groove in lomljenje ritmov ter udarnost. V prav takšni udarnosti nadaljujejo v State Of Mind, ki mi je z nekako generičnimi riffi (kar sicer ni slabo), takoj zlezel pod kožo. Pika na i je tudi (skoraj) speven refren. S komadom The Heartless nadaljujejo bolj melodično in umirjeno, še globlje v temačnost pa sežejo s Slaves To The Pattern. Band skozi celoten album predstavi res kakovostne komade in sprašujem se, čemu mi je ta album ušel ob izidu lansko leto. Produkcijsko in kompozicijsko so komadi kljub nasičenosti izjemno poslušljivi, tako da poslušanje vsekakor priporočam vsem, ki svoja ušesa in možgane polnite z modernim death metalom. Glede na to, da gre za domačo zasedbo, pa vsekakor upam, da jih bom imela letos priliko videti in slišati na katerem izmed slovenskih odrov.