No, končno metalcore band z enobesednim imenom. Kot vidite po naslovu, so očitno pripadniki misli, da se nam bliža konec. Ne, jaz pa sem mislil drugače.
Za tiste, ki ste v tej zvrsti stoodstotno, bo tole super CD z odlično produkcijo, dosti dolgo dolžino trajanja, zanimivimi kitarami (ki so, neverjetno, pod vplivom Švedske in Bolt Thrower – hardcore gone into metal), tipičnimi besedili, ki se seveda od drugih razlikujejo v odtenkih. Izjema je vokalist, ki poleg tipičnega kričanja, ki pa je totalno v stilu »včeraj-sem-se-preveč-drl-in-imam-danes-probleme-z-grlom«, obvlada vsaj kruljenje. In to zelo dobro. In škoda, ker se tega ne drži. Bi vsaj bili kot Disinter, tako pa mi resnično pokažite enega človeka, ki bi ta band lahko ločil od množice drugih. Edina bobnarska inovacija so pogosti blast beati in malo moshanja. Aja, en komad ima violo ali pa čelo. Resnično nič novega, razen dejstva, da je konec blizu, čim metal založbe, ki so nekdaj izstreljevale neverjetne bande, postajajo žrtev trendov in šopajo variacije na isto temo, ki bo popularna samo nekaj časa.
Kam je šel metal? Tako kot Neaera – lik iz grške mitologije – v neštete negativne pripetljaje. Saj svet ni tako slab...

Ivan