Dame in gospodje, ljubitelji blast-beatov, kruljenja in suffocationskih kitar, z Nizozemske s svojo drugo ploščo – Disavowed!
Čeprav na prvi posluh Disavowed ne nudi več ali manj nič novega v današnjem svetu, kjer so udarci na minuto, nerazumljivo kruljenje, besedila o ubijanju/smrti in šundrasto in nejasno odigrane kitare/bass nuja, če hočeš biti »the sickest, the fastest and the most u iber guttural brutal of death«, Disavowed nudi vseeno nekaj več. Vokalist/tekstopisec Robbe K je v svojem studiu izvedel tudi vlogo tehnika, producenta in mikserja/masterja in uspel ustvariti izdelek, ki po zvoku zveni kvalitetno kot iz Morissound studijev iz začetka devetdesetih (slišim veliko Malevolent Creation in Deicide v kitarah). To je bonus. In Robbeju K sploh ne gre slabo. Očitno se precej spozna na svoj brutal death.
Seveda mu brez ostalih članov ne bi šlo. Kitarista Daniel in Gerben se odlično spoznata na death metal šolo zgodnjih devetdesetih, saj se v njunih riffih vidi precej poslušanja besede Terranceja Hobbsa in Douga Cerrita (brata iz Suffocation), vendar je opazna tudi herezija Johna Gallagherja iz Dying Fetus, slišim pa tudi veliko lead delov in riffov v stilu Jamesa Murphyja in Chucka Schuldinerja. Vse skupaj zveni hitro, komplicirano, včasih groovy in v detajlih precej neenolično. A kljub temu nekako izgubi na tistem »catchiness« faktorju, kar se ima zahvaliti precejšnjim spremembam ritmov (veliko sekanja). A ritem sekcija, od Cryptopsy vplivan basist Nils in s Koliasom/Roddyjem/Flojem/Talleyem okuženi norec na bobnu, Romain, je odlična! Res dobra! Razen »pu-pu-pu« visokega glavnega bobna. Pedalci sekajo kot pri Brodequinn, baas pa ga lepo »cufa«. Veliko tehnološko-terminološkega sranja v mojem izrazju nakazuje, da je stvar zasnovana dobro in je za vsakega ljubitelja brutalnega death metala tako kul kot recimo umori v Hostlu 2, ampak je stvar nekako hladna in mehanična. Kar pa ustreza konceptu Robbeja K, ki v besedilih v bistvu razlaga o različnih percepcijah realnosti, različnih psiholoških vzorcih dojemanja realnosti itd. Izrendo realno psihološko in naturalistično brez himn o ubijanju žensk z Bauhausovim stolom, sekanjem trupel v Merkurju ali pa posiljevanjem pripadnikov obeh spolov z gumijastimi račkami. Disavowed je vsaj v temu izredno inovativen, čeprav ne morem mimo občutka, da Robbe K vse tekste povezuje – sklepam glede na besedne zveze, ki se velikokrat ponavljajo v različnih besedilih.
Grafika je odlična in spominja na vse rečeno, kot bonus pa dobite še CD-ROM vložek, ki vam pokaže še več kot samo glasbo in besedila. Imate celo spot, ha! In slike! To! Za vse, ki so vam Dying Fetus preveč politični, Deicide preveč antireligijsko obarvani, Atheist preveč komplicirani in ki mislite, da so bili Nightwish boljši s Tarjo. Break the chains of stagnated existence or at least brutally die trying!

Ivan