MATJAŽ: 5. maja izide vaš prvi DVD Celebrators Of Becoming. V bistvu gre za 4 DVDje in 2 CDja. Zakaj ste se odločili izdati tako obširen paket?
KRISTIAN: V glavnem zaradi tega, ker smo imeli na razpolago tako veliko materiala. Tudi vse te bootleg posnetke, posnetke s kamero smo želeli vključiti na DVD, kajti za razumno ceno smo želeli ponuditi kar se da veliko materiala. Ta izdaja je primerna za prave Therion fane, to ni nekaj, kar bi kupil nekdo, ki bežno pozna band. Tako lahko fan, ki nas dobro pozna, tu dobi neskončno veliko materiala, tega je res veliko. Fanov nismo želeli prinesti okoli na način, da bi sedaj izdali DVD z nekaj materiala, čez leto dni bi potem izdali naslednjega in potem še enega. Vse smo izdali naenkrat in tukaj imate, he, he.
MATJAŽ: Verjetno je bilo samo v zbiranje materiala potrebno vložiti veliko dela?
KRISTIAN: Tako je. Christoffer je pri zbiranju materiala več ali manj opravil vse sam. S tem se je ukvarjal od lanskega oktobra, ko smo se vrnili z ameriške turneje, do prejšnjega meseca. Potrebno je veliko pregledovanja, obdelovanja, definitivno mu je to vzelo veliko časa.
MATJAŽ: Kakšno vlogo pri tem pa ste imeli ostali?
KRISTIAN: Nič posebnega. Nekaj zadev smo pogledali, ko nas je Christoffer občasno spraševal za mnenja. Z vsem smo se strinjali, kar je počel, vse je bilo ok. Gre za tako zelo obsežno kolekcijo materiala; nekaj od tega je prav neprijetnega, te spravlja v zadrego, nekaj zelo kul. Prinaša pa pravi pogled v to kar v resnici počnemo, kaj band sploh je. Včasih zna biti dolgočasno, a taki pač smo po naravi.
MATJAŽ: Torej niste neki »party animals«?
KRISTIAN: Včasih znamo biti tudi to, a zelo redko. Včasih paše tudi to in tudi čas mora biti pravi. Ponavadi pa le posedamo, igramo kakšne neumne igre, spijemo pivo ali dva in se odpravimo spat. Odvisno od situacije. Odvisno pa je tudi od tega, s katerim bandom si skupaj na turnejo. Bili smo skupaj že s pravimi žurerskimi bandi in ti potem tudi nas povlečejo za seboj.
MATJAŽ: Se bova kasneje še vrnila k tej temi, zdaj pa začniva pri prvem DVDju, Live In Mexico. Therion ste popularni praktično po celem svetu, povsod imate veliko fanov, zakaj je odločitev padla ne Mehiko?
KRISTIAN: V bistvu smo tam nastopali pred najštevilčnejšo publiko, na vsak koncert je prišlo po 2.500 ljudi. Poleg tega smo tam igrali dva dni zapored, Mexico City je bilo edino prizorišče turneje, kjer smo nastopili dvakrat zaporedoma. Če bi šlo prvi večer kaj narobe, bi imeli na razpolago še vedno drugega in kaj takega ne bi bilo možno, ko po koncertu potuješ dalje; prideš na novo prizorišče, vse moraš postaviti na novo. Dva večera na enem prizorišču je pravi luksuz, vse se lahko mirno pripravi in potrebno je le še posneti. Seveda želiš imeti na takem koncertu veliko ljudi in vse izgleda zelo kul.
MATJAŽ: Na zadnji turneji ste igrali vsepovsod po svetu. Povej, kako se fani razlikujejo med seboj po različnih področjih?
KRISTIAN: Južna in Latinska Amerika sta s tega vidika podobni vzhodnoevropskim državam. Videti je, da so ljudje tam bolj lačni metala. Seveda metal tam ni nekaj novega, a ljudje še niso videli vseh teh bandov tisočkrat v živo, kot na primer v Nemčiji. Tam so vsi nasičeni s koncerti in ko pridejo na koncert, si mislijo: »Ok, napravi vtis name.« Vse so že velikokrat videli in težko jim je pripraviti kaj posebnega. V Južni in Latinski Ameriki, Sloveniji, na Poljskem, Madžarskem obiskovalci koncertov delujejo srečnejši, bolj cenijo kar gledajo. Seveda nočem kritizirati Nemčije, a tam se zadeve razlikujejo, tudi tam je dobro, a jaz raje igram na koncertih, kjer se ljudje znorijo. Tudi tu na Švedskem ne vidimo kaj takega, pri nas temu pravimo glasbena policija. Ljudje stojijo v ozadju s prekrižanimi rokami in komentirajo: »To je sranje.« Bolje je tam, kjer se publika poslužuje drugačnega načina: »Tu smo, da se zabavamo, uživajmo na koncertu, let’s fuckin’ rock.«
MATJAŽ: Mogoče je na Švedskem med publiko preveč glasbenikov.
KRISTIAN: Čisto možno, he, he. Na Švedskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, še posebej pa na Švedskem je čudno. Ko sam igram, mi to ni všeč, a ko sem jaz med publiko, reagiram na enak način, he, he. Stojim s prekrižanimi rokami in komentiram, he, he, to je sicer popolnoma neumno, a je dejstvo. Čudno, mogoče malo pretiravam, a takšen občutek dobiš na odru.
MATJAŽ: Švedi bi morali pred koncertom spiti več alkohola in potem bi bilo drugače.
KRISTIAN: Popolnoma se strinjam s tem, morali bi, he, he, he, prav imaš.
MATJAŽ: Na zadnji turneji in tudi v Wacknu 2001 ste nastopali z zborom. Kakšne so priprave na tovrstne koncerte, morate z gosti veliko vaditi?
KRISTIAN: Zelo odvisno. Na primer v Wacknu leta 1999 smo nastopali s pevko, s katero prej še nismo nikoli in naša glasba ji ni bila všeč. Nekaj ur pred koncertom smo se z njo dogovorili, kaj bo pela, potem je uro vadila sama in odigrali smo nastop. Včasih pa z vokalisti veliko vadimo, tudi po dva tedna zaporedoma, da vse izpopolnimo do potankosti. Je pa to odvisno od posameznih vokalistov. Če gre za nekoga, ki je učen pevec, potem je preprosto. Daš mu glasbo, mogoče z njim nekajkrat povadiš, spremeniš nekaj zadev, če je potrebno glede na zvok, a vse poteka zelo preprosto. Včasih pa poteka delo tudi drugače, recimo če ne gre za operne pevce. Potem z njimi delamo tudi na aranžmajih in zgodi se, da je potrebno nekatere stvari spremeniti glede na odpeto na albumu in to potem delamo v studiu. Kot sem rekel, zgodi se, da pred nastopom ne vadimo, včasih pa vadimo tudi do dva tedna.
MATJAŽ: Na obeh slovenskih nastopih vas je spremljala ista zasedba vokalistov. Postaja to vaša stalna spremljevalna zasedba?
KRISTIAN: Nisem prepričan. Razmišljam, da bi v prihodnje naredili nekaj drugačnega. Z nami so že dolgo, bomo videli, kaj se bo zgodilo. Sedaj si bomo vzeli daljši odmor, letos ne bomo nič nastopali in mogoče nam potem ne bodo na razpolago, imajo življenje izven Therion, bomo videli.
MATJAŽ: Drugi DVD je dokumentarec s turneje. Sami veliko snemate, ko ste na turneji?
KRISTIAN: Ja, nekdo ima vedno kamero s seboj. Christoffer in Mats jo imata skoraj vedno in ko se dolgočasiš, prižgeš kamero, začneš snemati za zabavo, če vidiš, kaj zanimivega. Dobro je ujeti kaj zabavnih trenutkov, da jih lahko uvrstiš na DVD. Če sam kupim DVD mojih najljubših bandov, je seveda dobro videti live koncert z dobrim ozvočenjem in light-showom, rad pa si pogledam tudi dogajanje iz zaodrja, kako vadijo, kaj počnejo v studiu in podobno. Rad imam mešanico vsega in zato je dobro imeti kamere s seboj.
MATJAŽ: Kaj je najhujši del turneje?
KRISTIAN: Hm, pogosto zna to biti čakanje. A tudi ta del se da zapolniti, jaz ponavadi vadim. Nadenem si slušalke, s seboj imam manjšo napravo, v katero vključim kitaro in potem se zabavam. Zdelo se bo neumno, a najhuje je tudi, ko se zjutraj zbudiš z mačkom, a to se ne zgodi pogosto, recimo dvakrat na turneji. Potem recimo na jesenskih, zimskih turnejah, ko je zelo mraz in na prizorišču ni nobenega ogrevanja, to je najhuje, ko zmrzuješ. No, ponavadi pa na turnejah nimam problemom.
MATJAŽ: Imate na avtobusu kakšna pravila, je kaj prepovedano?
KRISTIAN: Absolutno, kajenje. V bandu nimamo kadilca, med roadiji in ekipo se najdejo, a ti lahko kadijo spredaj pri vozniku. V spalnih in prostorih za počitek pa je prepovedano. Ponavadi je na avtobusu okoli petnajst ljudi, uporabljamo double decker in pomembno je, da vsak kaže spoštovanje do drugih, da se ne obnaša butasto. Če se kdo odpravi pozno spat, ko že vsi spijo, naj ne začne kričati, da bi vse zbudil, naj bo tiho, pač zdrava pamet.
MATJAŽ: Kaj pa nikakor ne sme manjkati na avtobusu?
KRISTIAN: Kliše, a pivo ne sme manjkati, he, he, nekaj alkohola mora biti vseeno, he, he. Potovanje zna biti dolgočasno, zato mora biti nekaj alkohola in glasbe seveda. Potem je perfektno, ne potrebuješ ničesar drugega. Super je, če po koncertu dobiš kakšen sendvič, kajti takrat si ponavadi lačen in nikjer ni nobene hrane. Ko od promoterja po koncertu dobiš sendvič, si v sedmih nebesih, he, he, he. Kako na lahek način osrečiš band: »Hej, tukaj imate 20 sendvičev.« To je kul, he, he.
MATJAŽ: Na tretjem in četrtem DVDju je veliko materiala iz obdobja preden si ti prišel v band. Kako dobro si poznal ta material?
KRISTIAN: Nekaj sem poznal, Christoffer mi je pokazal nekaj zadev iz tistega obdobja, pokazal je nekaj krajših odlomkov, pri katerih je dejal, da so včasih obupno zveneli. Celega DVDja nisem videl, nekaj stvari pa te res spravlja v zadrego, ko jih vidiš. Na primer, ko igrajo eno starejšo pesem, ob tem pa padajo čez monitorje, ker so tako zelo pijani, odigrano pa je bilo obupno, he, he. A to je del preteklosti banda, tega ne moreš ignorirati, tako so včasih zveneli in hvala bogu so se potem izboljšali, he, he, ne igrajo več pijani, ne počnejo podobnih neumnosti. Zabavno je sicer gledati te stvari, a nekatere zadeve res ne zvenijo dobro.
MATJAŽ: Kako si bil seznanjen s Therion glasbo preden si se pridružil bandu?
KRISTIAN: Po pravici povedano nisem bil, takrat sploh nisem bil v metalu. Preden sem se pridružil bandu sem bil bolj v jazz in fusion glasbi, potem pa sem spoznal takratnega bobnarja Samija, ki me je pripeljal v band. Zdelo se mi je kul, da bom lahko nastopal v živo po celem svetu in tudi glasba se mi je zdela zanimiva, čeprav takrat nisem bil v tej glasbi. Metal sem že poznal, a ta simfonični stil je bil zame nekaj čisto novega.
MATJAŽ: Kot si rekel si pred tem igral jazz, študiral si v Los Angelesu. Zakaj nisi recimo ostal tam in se ne vrnil nazaj na Švedsko?
KRISTIAN: Po dveh letih študija sem se naveličal Združenih držav. Na koncu je izpadlo tako, da sem samo študiral, ničesar od tega pa nisem uporabljal. Zato sem si zaželel vrniti domov, ustanoviti band, začeti igrati. »Poln kufer« sem imel življenja tam; sicer se vedno rad vračam v ZDA s Therion, turneje tam so mi všeč, a živel pa ne bi nikoli, na Švedskem se počutim veliko bolje.
MATJAŽ: Pred kratkim je Christoffer dejal, da se namerava odpovedati petju pri Therion. Kako je sedaj z vokalistom, imate stalnega, ga iščete?
KRISTIAN: Mats Leven je z nami, a on poje rock vokale, nič growlov. Mislim, da je bil načrt, da za sedaj opustimo igrati v živo star material. Imamo tako veliko albumov in vsaj za sedaj se nam ne zdi smisleno, da bi znova in znova igrali vse te stare skladbe, kot recimo Riders Of Theli, Melez, The Wings Of The Hydra smo igrali neštetokrat. Raje bi igrali več novejšega materiala, ki ga ljudje še niso slišali v živo. Ne vem, tako se počutimo bolje. Seveda bo ves ta material del Therion, a vsaj za naslednjo turnejo lahko garantiram, da ne bomo igrali materiala starejšega od Theli; s tega albuma bomo seveda igrali. Kako bomo rešili zadevo z growli še ne vem, mogoče bomo izbrali pesmi brez tega. Za sedaj se bomo posvetili novemu materialu.
MATJAŽ: Ali je Mats Leven stalni član banda?
KRISTIAN: Ne bi rekel, da je stalni član, bo pa definitivno sodeloval pri našem novem albumu. Težko je, kajti Mats je zelo zaposlena oseba, sodeluje v veliko različnih bandih, po njem je veliko povpraševanje in od njega ne moremo zahtevati, da se posveti samo Therion. Ni variante, da bi se odločil za to. Če bomo imeli srečo, se nam bo pridružil na albumu in turneji in upamo, da se mu bo stvar dopadla. Če se bo dolgočasil, potem se bo verjetno poslovil in šel naprej. Bomo videli, zaenkrat vse funkcionira super.
MATJAŽ: Ali je Christoffer edini, ki izbira set listo za turneje?
KRISTIAN: Ne, ne, ponavadi sva to midva s Christofferjem in tudi ostali prispevajo svoje predloge. Na koncu pridemo s tri in pol ure dolgim setom in potem moramo seveda izbor zožiti. Najprej pogledamo, katere od teh smo igrali na zadnjih turnejah in nekaj jih črtamo. Seveda bomo nekatere skladbe igrali vedno, kot na primer To Mega Therion in The Rise Of Sodom And Gomorrah, pri ostalih pa imamo čisto proste roke. Poizkušamo igrati skladbe, ki jih že nekaj časa nismo, najljubše skladbe in najnovejši material. Vsak prispeva svoje predloge, drugače stvar ne bi funkcionirala kot bi morala. Mislim, da nam uspe izbrati dobro ranotežje med skladbami.
MATJAŽ: Christoffer je tudi dejal, da ne bo več sodeloval pri vašem drugem bandu Demonoid. Kakšna je trenutna situacija v tem bandu?
KRISTIAN: Definitivno bomo posneli še en album in naše sanje so, da nam uspe iti na turnejo. Izbrali smo že novega pevca, nismo pa še ničesar poizkusili z njim. Ne gre za neko znano osebo, je čisto neznan, je pa zelo dober. Bomo videli, ko bomo končali z delom za nov Therion album, bodo na vrsto prišli Demonoid in če se vse izide, bomo mogoče jeseni lahko kaj posneli, ko bomo s Therion mirovali. Ničesar ne obljubljam, bilo pa bi super, če nam uspe. Problem je tudi ta, da se bo naš bobnar Rick poročil in da se seli v Avstralijo. Tako bomo veliko dela opravili preko interneta, res pa si želimo iti na turnejo.
MATJAŽ: Kaj osebno pa ti Demonoid pomenijo, mogoče neke vrste sprostitev od Therion?
KRISTIAN: Delo tu je bolj sproščeno, za sabo nima zapuščine kot Therion in gre za nov band. Zvenimo lahko kot nam je všeč, delo pa je zelo zabavno. Ni nam treba misliti na zbore, simfonične elemente, gre za osnovne zadeve, kitaro, bass, bobne, vokale. Počnemo lahko kar se nam zljubi.
MATJAŽ: Kot si dejal, pri Therion načrtujete počitek, vseeno pa boste pripravljali nov album?
KRISTIAN: Tako je, s snemanjem začnemo upajmo da maja, nadaljevali bomo preko junija in mogoče julija, avgusta vzamemo dopust in upajmo, da bo jeseni na vrsti samo še miks. Album naj bi izšel konec jeseni oziroma v začetku zime, v začetku 2007 pa se začne nova evropska turneja.
MATJAŽ: Lahko že kaj več poveš o novem materialu?
KRISTIAN: Zaenkrat še ne morem govoriti o smeri albuma. Mi vemo, kako bo zvenel, je pa nesmiselno, da bi ga začel opisovati. Kaj pa vem, če začnem govoriti, da bo zvenel kot na primer Iron Maiden, si bo vsak začel predstavljati nekaj svojega. Sedaj je situacija različna v tem, da imamo v bandu dva pisca glasbe več, Patricka Karlssona, našega bobnarja, ki je prispeval kar nekaj materiala, in tudi Matsa Levena. Nastala je neka zanimiva kombinacija, to lahko povem. Posneli bomo nekaj, kar nam bo všeč, ljudje pa bodo potem sami presojali, kako se jim zdi. Pač, če bo kdo mislil, da smo naredili korak nazaj, je to njegovo mnenje, mnenja se vedno močno razlikujejo in tu nimaš kaj. Upajmo pa, da bo večina v novem albumu videla nek napredek.
MATJAŽ: V to skoraj ne dvomim. To bi bilo vse, mogoče še beseda dve vašim slovenskim fanom.
KRISTIAN: Pri vas smo bili že dvakrat, še posebej je bilo super potovati v Tolmin in na naslednji turneji se ponovno vračamo v Slovenijo. Upam, da nas pridete pogledat.
