.jpg)
Ewig Frost so prvič prekrižali mojo pot začetek februarja kot predskupina Whiskey Ritual v Škofji Loki v okviru prvega blackmetalskega koncerta letošnjega leta. Po le redkih slišanih komadih na spletnem video portalu YouTube sem takoj vedel, da želim o tem bandu izvedeti več. Ker se je trojica iz Avstrije izkazala kot zelo zabavna in prijetna druščina, tudi ovir za intervju tako rekoč ni bilo več. Na moja vprašanja je odgovarjal Niitro, pevec, kitarist in zadnji preostali ustanovitveni član.
DEJAN: Zaradi številnih namigovanj, ki jih na podlagi vaše spletne strani, naslovnic albumov in nastopov v živo posredujete svojemu občinstvu, človek hitro dobi občutek, da je za vas najpomembnejša zabava, komaj na drugem ali tretjem mestu pa stoji glasba. V kolikšni meri se razumete kot resen metal band?
NIITRO: V bistvu je za nas glasba na prvem mestu. Isto velja za besedila. Mi nismo nek ultra zloben band, tudi zabavati se smemo. Se pač ne jemljemo tako resno kot mnogi drugi bandi, kar zna biti zelo moreče. Lahko pa mi verjameš, da znamo biti tudi neprijetni, če nam kdo zateži. Sicer pa menim, da mora tovrstna glasba po definiciji vsebovati kanček zlobe kljub polni kapi zabave na odru.
DEJAN: Kateri glasbeniki vplivajo na vas, je možno razbrati že iz logotipa banda. Kdo poleg Motörhead še igra pomembno vlogo?
NIITRO: Teh je kar nekaj, a na tem mestu ne bom navajal tisoč bandov, saj bi bilo to preveč. Ewig Frost sedaj obstajamo že deset let, kar je zelo dolga doba za »mlad« underground band, in seveda obstaja dosti glasbe, ki je tekom teh let vplivala na nas. Naš logotip se naslanja tako na klasičen bikerski stil kot tudi motörheadovski stil logotipa, kar človek le stežka spregleda. A bandov s podobnim logotipom je še mali milijon, kajneda? Dve pikici na i ter veriga pa so bile že del starega, bolj blackmetalsko obarvanega logotipa.
Iz glasbenega vidika so vplivi zelo različni in obsegajo vse od pradedov bluesa do metal punk produkcij šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih in moderne dobe. Pač vse, kar je možno uvrstiti v kategorijo »dobra in pristna glasba«.
DEJAN: Kako bi definiral vaš stil?
NIITRO: Nimam pojma, to je kar težko. Black metal? Oziroma prej metal punk? Hm … Blackened D-beat röck'n'röll, če že kdo vpraša. Ali enostavno: glasba.
DEJAN: Je težko najti glasbenike za tovrstno glasbo? V preteklosti ste že imeli nemalo težav v tej smeri.
NIITRO: Kot rečeno, Ewig Frost sva ustanovila bivši bobnar D. in jaz. V bistvu je vse skupaj zraslo na mojem zelniku. Füel je bil velika pridobitev na basu, saj sta nam pred njim v živo pomagala Sethnacht (Eschaton, Alastor) in Demonstorm Azahel (Azahel's Fortress), a za pisanje pesmi je stalni član še kako pomemben. Ko se je nato leta 2011 na bobnih pridružil še Doom, je bil band prvič pripravljen, da gre v studio in na turnejo. Zato je pri tovrstni glasbi dokaj težko najti dobre in motivirane ljudi. Ewig Frost ni band, ki bi svoje glasbenike plačeval. Celo stanovanje si delimo.
DEJAN: Kako bi opisal glasbeni razvoj banda skozi vsa ta leta?
NIITRO: Glasba je postala pristnejša, bolj neposredna in predvsem bolj odprta. Nismo obremenjeni s tem, kako bi morali zveneti. Enostavno delamo to, kar nas veseli.
DEJAN: Ste tik pred izdajo drugega albuma, ki bo nosil naslov Dirty Tales. Zakaj ste za novi album potrebovali pet let? Kako bo ta zvenel in kdaj natančno bo izšel?
NIITRO: Zadnja leta niso bila lahka. Konec koncev tudi nismo želeli izdati starih posnetkov z bobnarjem D., ker sedaj z Doomom drugače zvenimo. Gre za posnetke v živo, vokali pa bodo dodani z nasnemavanjem (overdubbing) v studiu. Pustite se presenetiti. Medtem pa smo naredili tudi že nove pesmi za bodočo izdajo, lani smo izdali 7" split z Iron Fist iz Kalifornije, dodaten 7" split s češkimi Mörkhimmel pa še sledi. Poleg tega trenutno načrtujemo tri turneje za leto 2013. Na prvi turneji po Evropi bomo potovali sami, na drugi nas bodo spremljali angleški Dogsflesh, na ameriški turneji po zahodni obali pa bomo nastopali z Iron Fist in Speedboozer. Kot vidiš, se trenutno dogaja veliko stvari.
DEJAN: Kako pa se drugi album razlikuje od prvega?
NIITRO: Je kar nekaj razlik, ki so šle z roko v roki z našim glasbenim razvojem. Na kratko: manj blast beatov in več D-beatov, manj šopanja in več rock'n'rolla, manj kitare in več basa.
DEJAN: In kje se bo Dirty Tales gibal besedilno?
NIITRO: Dirty Tales je zbirka, ki so jo prvotno sestavljali drugi komadi, odkar pa sta se bandu pridružila nova člana, se je seznam nekoliko spremenil. Tako nekako je potekal razvoj albuma. Sicer pa Dirty Tales pripoveduje o urbanih kerberjih (v grški mitologiji troglavi pes, op. a.), o vlaku, ki s polno paro drvi po svoji poti v pekel, poganjajo pa ga slabe lastnosti človeštva.
Govori o mojem bivšem domačem kraju in nestrpnosti tamkajšnjih prebivalcev oziroma Avstrijcev na splošno, ki imajo po mojem mnenju povsem napačne predstave o življenju in se nikoli niso naučili razmišljati z lastno glavo. V tem smislu Dirty Tales kritizira dandanašnji življenjski slog družbe.
A na albumu se bo nahajal tudi metaforičen »Zdravo, vrnili smo se!«, pa tudi kritika ljudi, ki menijo, da nimajo nobene življenjske perspektive, se zaradi tega brez razloga predajajo drogam in se v njih izgubijo. Sicer tudi mi ne hodimo po tem svetu zmeraj najbolj treznih glav, toda človek mora vedeti, v kaj se spušča in kaj lahko prenese.
Kot višnjo na smetani pa smo dodali še dva družbeno in scensko kritična komada, ki sta napisana v avstrijskem dialektu oziroma slengu. Kot vidiš, je Dirty Tales resnično večplasten z relativno avtohtonim ozadjem.
DEJAN: Ko sem videl naslovnico, sem takoj pomislil na Darkthrone. Te tovrstne primerjave motijo ali jih razumeš kot kompliment? V kolikšni meri je ta primerjava sploh na mestu?
NIITRO: Naslovnica je že nekoliko starejša, naredila pa jo je Halsey Swain (Halseycaust), ki je med drugim odgovorna tudi za naslovnice, majice in letake izjemnih bandov, kot so Toxic Holocaust, Hellshock in številni drugi. Mnogi so že primerjali našo glasbo s sodobnimi Darkthrone, le da smo mi večino naših pesmi posneli že davno, preden sta Fenriz in Nocturno Culto sploh pričela s snemanjem novih albumov. Zagotovo nisem glasbe izumil na novo, toda tudi nisem nekdo, ki bi vse kopiral, razumeš? V zadnjih letih smo na področju black metala in metal punka priča razvoju v zelo pozitivno (hudobno) smer. Pri tem razvoju sodeluje zelo veliko bandov in založb in resnično me zanima, kam vse to pelje. In da vprašanje ne bo ostalo odprto: Zelo rad poslušam stare in nove izdaje Darkthrone.
DEJAN: EP Rust iz leta 2009 nosi enak naslov kot prva pesem na albumu Hate Them prej omenjenih Darkthrone. Je to zgolj naključje?
NITTRO: Ja, to je zgolj naključje. Z leti sem naletel že na kar nekaj albumov s tem naslovom in celo dober black metal band z imenom Rust.
DEJAN: Kaj meniš o dandanašnji moderni produkciji, s katero bandi zvok do konca »spedenajo«?
NIITRO: Glede na to, da sem študiral tonsko tehniko in v svojem življenju slišal že mnogo glasbe, lahko govorim o takšnih in drugačnih produkcijah. A ta nadpovprečno spolirana produkcija je eno samo sranje, ki ni za nikamor. Ker sem glasbo, ki sem jo rad poslušal, znal že na pamet, ker sem »novo« staro glasbo najprej moral najti in ker je bila v mojih ušesih večina novih, modernih albumov tako rekoč neposlušljiva, nekaj časa sploh nisem mogel poslušati glasbe.
DEJAN: Vrniva se k izdaji Rust. Na njej se nahaja pesem The Anti Nazi Track. Od kod potreba oziroma motivacija za takšno pesem? Vsake toliko časa (večinoma nemški) mediji poudarjajo, da je treba grozote druge svetovne vojne vedno znova obsojati, še tudi danes, po toliko letih. Kaj ti meniš o tem? So ta čas in ti dogodki že postali del zgodovine, ki jo končno lahko zaključimo? Ali je treba nanjo vedno znova spomniti?
NIITRO: Black metal scena in Anti-Fa že dalj časa bijeta hudo vojno. Na eni strani so meni osebno (in v tem primeru govorim tudi v imenu banda) naciji čisto odveč in to pretirano nacistično preseravanje mi gre na bruhanje. To bi sedaj seveda lahko še podrobneje ter na dolgo in široko poglabljal, a bom na tem mestu raje naredil piko. Po drugi strani pa bi se morala Anti-Fa bolje informirati in ne bi smela vsakega black metal banda, ki udriha po poljubni religiji, kar tako kritizirati ali mu preprečevati koncertov. Trenutna situacija se mi zdi že povsem smešna, čeprav se resnosti te zadeve nikakor ne sme podcenjevati. Poleg tega pa se pretirani politični korektnosti Anti-Fa na eni strani ter na drugi strani pretiranemu sarkazmu, ki včasih presega že vse meje dobrega okusa, in »fuck off« odnosu black metal scene, ki je mnogokrat povsem zgrešen, daje povsem preveč poudarka. A tudi NSBM scene nikakor ne smemo podcenjevati, saj se znotraj nje gibljejo nori ekstremisti, ki pričnejo s provokacijami tam, kjer se sarkazem drugih konča.
Največjo težavo po mojem mnenju predstavlja dejstvo, da so ljudje prenehali biti kolektivno proti, in to ne komaj od včeraj dalje. Včasih so ljudje pač samo poslušali glasbo, ne glede na to, ali je šlo za Discharge, English Dogs, Venom, Bathory, Black Sabbath ... A tekom desetletij se je vse skupaj razdrobilo v majhne scene, ki so se še naprej delile glede na različne žanre. Ljudje, ki so se in se še zmeraj gibljejo znotraj takšnih »kultur«, vedno znova najdejo malenkosti, ki jih nato zlorabijo kot povod za prepiranje, nasprotovanja in, kar je še najbolj smešno od vsega, za dokazovanje, da je njihova sub-sub-sub-»kultura« boljša od vseh ostalih. Opisano sliko najdemo danes v skorajda vseh (glasbenih) scenah v najrazličnejših oblikah. V dotičnem primeru pa gre za vojno med levimi in desnimi, kot iz knjige. Mislim, poglej, koliko bandov iz crust scene uporablja izraze, kot so »holokavst«, »SS« in podobno sranje. Saj bi tudi njih lahko obsojali, kajne? A po pravici povedano sem raje »skupaj proti« z drugimi, bolj odprtimi ljudmi, ki ta konglomerat norosti in tisočerih drobcev od zunaj opazujemo kot celoto, ter delam stvari po svoje, kot pa da bi neprestano tratil svoj čas in energijo z bojem za neko stvar, ki nikamor ne vodi.
In česar nikakor ne smemo pozabiti: Tudi negativna reklama je reklama, ki prizadetim daje le še več moči, zato je treba dobro premisliti, kje in kako se lotiti stvari, proti kateri se želimo »boriti«.
DEJAN: The Anti Nazi Track se ne ukvarja s preteklostjo, temveč s sedanjostjo. Torej je pesem nastala na dejstvih, ki si jih ravnokar opisal?
NIITRO: Tako je.
DEJAN: Da resnično ne bo nobenega dvoma: Ewig Frost se nimate za politično motiviran band. Ste torej družbeno kritičen band?
NIITRO: Tako je, družbeno kritičen band!
DEJAN: Sta kdaj koli razmišljali o corpse paintu?
NIITRO: Do nedavnega smo zmeraj nastopali s corpse paintom, brez izjem. Tekom ploščka Rust pa se je to spremenilo, za kar obstajajo različni razlogi.
DEJAN: Preferenčna pijača: Pivo ali viski?
NIITRO: Najbolje je oboje. Zraven pa še dosti kajenja.
DEJAN: Plavolaske ali temnolaske?
NIITRO: OBOJE! Pa tudi rdečelask in rjavolask ne smemo pozabiti. Kar se mene tiče, so lahko tudi modre, zelene, roza …
DEJAN: Športni avtomobil ali harley?
NIITRO: Če že, potem raje harley. A tudi kombi bi bil kul.
DEJAN: Zadnje besede?
NIITRO: Ljudem lahko svetujem le, da naj se ne jemljejo preveč resno, kar pa istočasno ne pomeni, da naj sebe ali svoje delo zasmehujejo, kakor mislijo mnogi. Že samo o tem se splača razmisliti. F.O.A.D.
