Znotraj black metal scene se v zadnjih letih na veliko praznuje. Drugi val black metala, ki se je začel odvijati v začetku devetdesetih in je povil glavne black metal bande današnjega časa, je že zdavnaj praznoval svojo polnoletnost, zdaj pa so na vrsti bandi in njihovi najvplivnejši albumi, ki praznujejo po večini dve dekadi obstoja. Poleg ostalih tudi danes legendarni In the Nightside Eclipse, s katerim so Emperor odvrgli umazan in hreščeč garažni zvok, kombiniran s simplificiranimi kitarski riffi, in ga skombinirali z elementi klasične glasbe. Vpliv dotičnega albuma na razvoj tovrstne ekstremne glasbe je skorajda nepopisen, prav tako pa tudi izredno pozitiven odziv pri poslušalstvu, ki po dvajsetih letih še zmeraj hlasta, da bi band ujelo v živo. Komur to še ni uspelo, ima letos na evropskih tleh še dve možnosti (Wacken Open Air in Bloodstock Festival), da dolgoletne skomine postanejo resničnost, ostali pa se lahko zadovoljite z remasterizirano različico albuma, ki ga band trenutno v celoti preigrava na svojih festivalskih nastopih.

Debate o tem, kateri zvok je boljši, originalni ali novi in obdelani, bom pustil ob strani, saj gre pri odgovarjanju na to vprašanje po navadi za preveč subjektivne kriterije navezanosti na neko izdajo, ki ljubitelja določenega banda spremlja toliko in toliko let, zato tudi nima nobene objektivne vrednosti. Lahko pa objektivno trdim, da se zvok kaj dosti sploh ni spremenil oz. da Samoth, Ihsahn in Faust niso kaj dosti posegali v sam zvok. Ta je ostal dokaj blizu originala oziroma različic, ki jih je band ponovno izdal leta 1999 in 2004, saj je originalna izdaja že dolgo razprodana.

Razlog za nakup albuma, tako tistim, ki že imajo eno kopijo, kot tudi tistim, ki albuma še niso uspeli postaviti na svojo polico zgoščenk, bi torej bila dodana vrednost, s katero band svojemu poslušalstvu podarja dodaten bonbonček. Namesto dveh priredb (A Fine Day to Die – Bathory in Gypsy – Mercyful Fate) se na prvem ploščku (originalni miks pesmi) kot bonus material nahaja tudi že zdavnaj razprodani EP As the Shadows Rise, medtem ko drugi plošček z alternativnim miksom vseh pesmi razveseljuje z dodatkom, ki nosi naslov The Akkerhaugen Tapes (1993). Gre za tri sicer poznane pesmi, ki pa v tej obliki predhodno nikoli niso bile objavljene.

Dodatna pikica na i za nakup tega kosa zgodovine black metala pa je zagotovo v trde platnice digibooka zapakirani in osveženi dizajn, ki je znotraj obogaten z redkimi arhivskimi slikami.