RECENZIJE

6. 8. 2013
Warlord - The Holy Empire
Sons of a Dream Music, 2013

Ko so Warlord lani v knjižici antologije napovedovali nov studijski izdelek po desetletju premora, sem poleg navdušenja občutil tudi občutek strahu in dvoma - kaj če album ne bo na nivoju starega materiala? Neredki bandi so si z reunioni in novimi albumi po dolgih premorih namreč naredili medvedjo uslugo. Na srečo tega William J. Tsamis, idejni vodja skupine, ni dovolil.
Pomisleki o kvaliteti in nivoju izginejo ob prvem poslušanju, saj se v uho takoj prikradejo značilni Billovi leadi, ki kot z maslom namazani drsijo po kompleksni, a ne preseralno izstopajoči podlagi, ki jo ustvarja drugi veteran v bandu, bobnarski mojster Mark Zonder. Za nizkotonsko bombardiranje tokrat prvič ni poskrbel Bill sam, saj je pri snemanju na pomoč priskočil Philip Bynoe. Da temnopolti trikratni nominiranec za Grammyja in dobitnik nagrade Emmy, ki igra s Steveom Vaiem in podobnimi kalibri svoje delo opravlja več kot odlično, verjetno ni potrebno poudarjati.
Vokalno Warlord nadaljujejo zgodbo, ki so jo končali v drugi polovici osemdesetih let, zato so iz kleti (ali kjerkoli se je že skrival) potegnili Ricka Andersona, ki je bil član banda leta 1986. Takoj je torej jasno, da višin, ki sta jih iz sebe spravila njegova predhodnika, Damien King I in II ne moremo pričakovati. Z istega obdobja so poleg Damien Kinga III prinesli tudi dve skladbi (Father in Thy Kingdom Come), posneti z njim in ju tokrat predstavili v rahlo osveženi podobi. Album v osmih razmeroma dolgih komadih prinaša petinpetdeset minut epskega heavy metala počasnejšega tempa, ki vrhunec doseže v zadnjem, naslovnem komadu The Holy Empire, ki traja poldvanajsto minuto. Plošček, na katerem je starejši material skoraj petindvajset let starejši od novejšega, na šesti poziciji vokalno preseka skladba Kill Zone, v kateri za mikrofon poprime novozelandski kričač Giles Lavery (Dragonsclaw).
Epskost (ob površnem poslušanju bi jo neuk poslušalec lahko hitro zamenjal za dolgočasnost in monotonost - napaka!) skladb žal pomeni, da smo prikrajšani za kakšno himno tipa Child Of The Damned, to pa je tudi edina slabost izdelka, ki nikakor ni razočaral fanov Warlord.

SORODNE VSEBINE:
10. 3. 2014Warlord / Novice
19. 9. 2012Warlord - Anthology / Recenzije
KONCERTI & FESTIVALI
17. 5. 2024
Dobrodelni koncert: Guni, Brutart, Jar of Flies, Enštalc
Kolpern, Jesenice
18. 5. 2024
Vratolom: Warm Up
Jalla Jalla Akc Metelkova, Ljubljana
18. 5. 2024
Ralu, Relentless Youth
Mladinski center Postojna, Postojna
18. 5. 2024
Undercode, Challenger
TrainStation SubArt, Kranj
19. 5. 2024
Seventh Station
Posavski muzej, Brežice
21. 5. 2024
Wolves in the Throne Room, Gaerea, Mortiferum
Arena, Dunaj