Vsako leto po celem svetu izide nekaj albumov, posvečenih največjemu heavy metal bandu, gre pa za popolnoma različne zadeve; za kompilacije s samimi velikimi metal bandi, preko takšnih z veljaki undergrounda, do neopaženih s popolnoma obskurnimi, neznanimi izvajalci.
Najnovejši poklon Iron Maiden, Numbers From The Beast: An All-Star Salute To Iron Maiden, je nastal pod taktirko Boba Kulicka, brata bolj znanega Brucea (ex- KISS). Bob je večji del svoje glasbene kariere preživel kot studijski glasbenik, aktiven je bil tudi v nekaterih bandih, v zadnjem času pa se zelo rad loteva tribute albumov velikih heavy imen. A ti njegovi albumi se nekoliko razlikujejo od običajnih tovrstnih izdelkov. Bob zbere cel kup prominentnih gostov in vsakega uporabi pri eni izmed skladb, kakšnega (tudi sebe) večkrat, tako da pri njegovih tribute albumih ne sodelujejo bandi kot celota. Zato, tudi v tem primeru, izvedba včasih malo peša, ker pač ne snemajo skupaj; vseeno pa je Numbers From The Beast čisto zanimiva zadeva. Vseh sodelujočih nima smisla naštevati, nekaj imen bo čisto dovolj: Dee Snider, Chuck Billy, Alex Skolnick, Scott Ian, Tim Owens, vsi Motörhead člani, Doug Aldritch, Jimmy Bain, Craig Goldy, Billy Sheehan, Nuno Bettencourt, Joe Lynn Turner, Paul Gilbert itd., same hard & heavy legende; sam sebi se je z Wrathchild poklonil celo Paul Di'Anno. V večini primerov so si izvajalci izbirali zimzelene klasike, pri katerih si niso prizadevali čisto posnemati originalov, pomembno je, da so ohranili Iron Maiden duh pesmi in da jih niso po nepotrebnem omadeževali. Ravno briljantne priredbe tukaj ni, je pa nekaj prav uspelih, kot recimo The Wicker Man z Johnom Bushem (tu že izbira skladbe prinese dodaten plus), Flight Of Icarus s Timom Owensom, Aces High z Jeff Scott Sotom. Odlično je Gilbertovo delo pri The Evil That Men Do, Skolnickovo pri Wrathchild, zanimivo je slišati, kako Mister Kilmister »brunda« The Trooper, kako se Chuck Billy s svojim globokim vokalom »boji teme« in še kaj bi se našlo.
Numbers From The Beast je čisto spodoben izdelek, ne sodi pa to v vrh cover albumov; tudi Kulickov Humanary Stew posvečen Alice Cooper je na primer izpadel bolje.