Grind! Zakon! Totalni grind. Ah, kako je lepo spet slišati zvoke v stilu Napalm Death, Brutal Truth in še nekaterih drugih. Če bi tole bil vsaj še en metalcore CD, bi ga sežgal na mestu. Ne, ne, dragi moji… Needful Things je doza furioznega grinda, grinda, ki ga moja ušesa tu pa tam precej pogrešajo.
Komadi tolčejo v zvočnik z vso močjo. Tomasova kruljačina me spominja na manijakalne trenutke zgodnjega Kevina Sharpa s ščepcem Barneyja Greenwayja, občasno celo Terrorizer. Kitare so paša za ušesa, ker so brutalne v stilu zgodnjih grind/death vložkov Jesseja Pintada, David in Roman lepo odigrata enostavne, a agresivne riffe in vse skupaj je kljub totalnem trušču dobro slišati. Ottov bass je popolni poklon Danu Lilkerju in Shaneu Emburyju, kar je prav in pohvalno. Pri grindu običajno vsi gledajo najprej na boben, I fuck the rest, zato boben na koncu: Hroch raztura šolo Micka Harrisa z malce Extreme Noise Terror in Terrorizer. Mah, tole je prelepo. Besedila se ukvarjajo s kritiziranjem družbe, njenih grozot, laži itd. Vse je jasno in direktno, kratko in jedrnato – a inteligetno. Za vse, ki imate nostalgijo po pravem death grindu, so Needful Things obvezno čtivo. Jebeš moderno ultra hitro »brutal guttural sick« sceno – tole te zabije bolje kot katerikoli današnji ameriški tehnični death zvarek. »Power use to express own opinion – power use to shut up your mouth!«

Ivan