Domination je tretji album švedskih power metalcov Morifade. Skupina še ni preveč poznana, ampak ta album je razlog, ki bi to lahko spremenil. Glasba, ki nam jo predstavljajo je tekoč, klasičen evropski power metal, ki lepo sede v uho tudi po več poslušanjih. Album nam na glasbenem področju ne prinese kaj takega, česar še ni bilo nikoli slišano, ampak vseeno vpliv večjih power bandov (na primer Helloween) ni preveč očiten.
Album se začne z uvodno Parallels, kjer začnejo double-bass bobni takoj narekovati hiter ritem, kitarski riffi in tudi zborovsko petje pa poskrbijo, da je to ena boljših skladb na albumu. Vokal Stefana Peterssona je klasičen power metalski z kar velikim razponom, a morda ne največjo izrazitostjo. Na celem albumu imajo močno vlogo tudi klaviature, ki v mirnejših delih komadov kitaram prevzamejo glavno linijo. Med boljše skladbe lahko uvrstim še Panopticon in A Silent Revolution. Svetla plat albuma so tudi besedila, v katerih ne srečamo zmajev in mečev, ampak se ukvarjajo z socialnimi in osebnimi problemi, ki jih srečamo v romanih Krasni novi svet (Aldous Huxely) in 1984 (George Orwell). Kljub temu, da je to konceptualen album so besedila dovolj ločena, da lahko gledamo vsakega posebej.
Domination je zelo dober album, saj so vsi ustvarjalci svoje delo opravili kakovostno. Zato bo verjetno razveselil večino power metal fanov. Kljub temu, da je vseh devet skladb dobrih, pa nobena preveč ne izstopa v pozitivnem smislu. Vsekakor so Morifade skupina, ki lahko postane ena pomembnejših na power metal sceni in z veseljem lahko pričakujemo njihov naslednji album.

Simon