Spet pri death metalu, spet na Poljskem. Tokrat je mojo pot prekrižala in takoj vzbudila zanimanje neke vrste »drugorazredna« all-star zasedba Masachist, katere člani so ali pa še zmeraj sodelujejo z bandi, kot so Dimmu Borgir, Vesania, Decapitated, Vader in Azarath. Slavna imena povedo dovolj o kakovosti glasbenikov, a so še bolj zgovorna, ko beseda nanese na zvrst glasbe, ki jo preigrava peterica. Trdna in neizpodbitna osnova je seveda, kot že omenjeno, death metal, ki pa zaradi občasne (in nemoteče) souporabe samplerja v ozadju pričara prav posebno vzdušje. Že pri uvodnem Drilling The Nerves je ta uporabljen zelo tankočutno, kot tiha in nežna podlaga groovy death metalu. Dejansko je melodija v ozadju v tej skladbi resnično dobro slišna le pri visoki jakosti zvoka, ob kateri pesem razvije ves svoj potencial in ob kateri pride utesnjujoča atmosfera, ki se uleže na poslušalca kot gromozansko breme, povsem do izraza. Po izredno uspešnem uvodu se nato Scorned, drugi studijski album iz hiše Masachist, predstavi še v drugačni luči, ki prvotno navdušenje kaj hitro zrelativizira. Med skladbe kova Drilling The Nerves, med katere se lahko štejejo še Straight And Narrow Path, Manifesto (100 % D.M.K.M.) in Inner Void, se pomešajo nič kaj prida posebni klasični death metal komadi (The Process Of Elimination) ali komadi z že poznanimi riffi (Higher Authority), ki zaradi pomanjkanja lastne identitete albumu odvzamejo prilastke »originalno, edinstveno in fantastično«. Velik korak v pravo smer bi band naredil že z nekoliko bolj markantnim zvokom. Zvočna podoba na Scorned je namreč povsem indiferentna in neizstopajoča, poslušalca namreč premalokrat, tako kot se to zgodi med komadom Straight And Narrow Path, pritegne k ponovnemu poslušanju. Kljub nemalokateri svetli točki na albumu bandu ne uspe vzpostaviti prepotrebne rdeče niti, ki bi komade povezovala med seboj na višji ravni. Namesto tega Masachist potek rdeče niti večkrat prekinejo s povprečnim death metalom, namesto da bi se držali uvodoma zastavljenih visokokakovostnih prijemov. Morda bi se splačalo določene pesmi ali njihove dele črtati, album skrajšati za približno deset minut na slabe pol ure in tako ponuditi resnično edinstven izdelek. Morda pa se bo v primeru Masachist potrdilo nepisano pravilo »v tretje gre rado«. Pod črto vsekakor zelo soliden death metal album.