Po treh letih je italijanska underground zasedba Juglans Regia posnela nov CD, Controluce. V tem času niso kaj dosti posegali in spreminjali svoje glasbe in tako tudi ohranili svojo največjo posebnost, petje v italijanščini.
Na albumu je za slabih štirideset minut glasbe, v kateri se Italijani držijo rocka/metala s progresivnimi vplivi. Melanholija in otožno obarvano ozračje je nekako rdeča nit albuma in se vleče skozi vse skladbe. V določenih delih, predvsem v daljših vokalnih pasažah, se zelo približajo sredinskemu rocku, držijo se dokaj enostavnega ritma, znajo pa tudi dvigniti tempo ter udarnost, tam pa potem pokažejo svojo bolj metalsko stran. To velja tudi za solaže, ki pa se včasih zdijo tudi kot da bi bile zmetalizirane psihadelične solaže Neila Younga iz njegovega zgodnjega električnega obdobja. Ponovno pa je zelo v ospredje v miksu potisnjen vokal in ker se to ponavlja izgleda, da to počnejo z namenom. Med skladbami bi izpostavil dvanajstminutno Il vento z zanimivim in pestrim instrumentalnim dogajanjem in melanholično dramatičnim razpoloženjem. Kar zanimiva zadeva, a za »Neitalijane« zna biti jezik velika ovira.

Matjaž