Prijetno presenečenje so s svojim četrtim albumom Condition Red pripravili severnonemški Iron Savior. Če band zapusti človek kot Kai Hansen, potem so ostali nedvomno postavljeni pred velik izziv, kajti treba je dokazati, da zmorejo tudi brez njega in da niso dobri le zaradi Kaiove prisotnosti v bandu. Resnici na ljubo je treba povedati, da Kai nikoli ni bil njihova gonilna sila. Zato Piet Sielck verjetno sam pri sebi ni čutil takega pritiska narediti dobro ploščo, kot bi to mogoče lahko izgledalo od zunaj; do sedaj je namreč že večkrat pokazal svoje dobre skladateljske sposobnosti.
Tokrat pa je presegel samega sebe in naredil najkvalitetnejši izdelek v petletni zgodovini banda. Pesmi so enostavno boljše kot do sedaj, stilsko pa se ni kaj dosti spremenilo. Še vedno ostajajo pri tipičnem hamburškem heavy metalu, katerega glavna predstavnika sta Gamma Ray in Helloween, spogledujejo pa se tudi z njihovimi vzorniki Judas Priest, kar je še najbolj vidno pri udarni Protector. Pesmi se gibljejo med hitrimi, riffovsko orientiranimi in udarnimi srednjega tempa, s pravo mero melodike, ki še posebej pride do izraza v refrenih. Poleg tega, da je napisal najboljše pesmi do sedaj je Piet pokazal napredek tudi kot vokalist. Težko bi izpostavil najboljše pesmi, a če že moram, bi se odločil za Titans Of Our Time, Protector, Condidtion Red, Tales Of Bold in Thunderbird. Če vam bo uspelo dobiti limited edition verzijo albuma, boste deležni dveh bonus pesmi, zelo uspele priredbe radijskega hita devetdesetih Crazy od Seala in za ta album zelo podpovprečne I Will Be There.
Za tak album lahko Pietu & Co. le čestitamo. Preizkušnja je opravljena več kot dobro, sedaj so na vrsti še poslušalci, da to potrdijo.