Dés – Astres je novo delo, sad skupnega truda projektov Dronte, Royal McBee Corporation, Grind-O-Matic ter elektro-industrial producenta Thomasa Augiera. Cel bataljon glasbenikov pa je svojo kreativnost uresničil v krajši, skoraj konceptualni plošči, ki jo sestavlja le 7 komadov, ali točneje: vsak od bandov je za split prispeval le en komad, te pa povezujejo elektronski intermezzi Thomasa Augiera.

Royal McBee Corporation je metal-noise dvojica, Dronte je akustični post metal sestav, Grind-O-Matic pa je grindcore band. Vsi sodelujoči projekti so iz Pariza. Dés – Artes je album, ki ima kot temo konec sveta in nudi poglede vsakega od omenjenih projektov. Album odpre elektronsko hreščanje Voyage en Bazardie Thomasa Augiera, ki se kmalu razvije v sledečo Drontejevo Fukuyamo. Gre za akustičen post metal komad, v katerem se govor razvije nad akustično spremljavo. Sam moram priznati, da so mi akustična dela s screamom ali growlom nekoliko sporna, predvsem kar se tiče ravnotežja med vokalom in instrumentalom. Sledi Aguierova pesem Le Bruit, težek industrialni intermezzo. Iz njegovih končnih odmevov šuma preide v pesem Ikejime od Royal McBee Corporation. Ta komad ima nekolikšen grungerski pridih, ki meji skoraj na noise rock. Kot absolutna sredina albuma je to najdaljši komad: štiri minute istega riffa in govora. Sledi naslednji intermezzo Le Silence, ki končno preide v Grind-O-Maticovo Réactionnaire. Osebno menim, da je to najboljši komad albuma, ali vsaj najbližji mojem okusu. Album zaključi še Augiereov outro Aller Simple.

Dés – Astres je neoporečo izviral iz dobre ideje, saj so spliti pogosto precej zanimivi, ampak kot poslušalec nisem užival niti v sekundi glasbe. S tem ne želim zaničevati umetnosti vseh sodelujočih, temveč samo dvomim v lastno razumevanje koncepta in njegovega idioma. Skupni rezultat je na koncu izpadel nekoliko intelektualističen, a nedokončan, ki me je uspel zdolgočasiti kljub kratkemu trajanju (pod 20 minut).