Na seznam predvajanja dodam Ignition in grem proč od računalnika. Po nekaj sekundah se začudim – saj nisem želel predvajati albuma St. Anger od Metallice! Ko ponovno preverim na računalniku, mi piše, da se predvaja Crowdburn – Pictures. Tudi če ne bi preverjal naslova pesmi, bi ugotovil, ko začne peti Phil Anselmo, da to ni Metallica. Čakaj malo!? To ne more biti Pantera, saj je vendar tisti melodični del od In Flames!
Če je kdo še vedno zmeden, naj pojasnim še enkrat: vseskozi govorim o pesmi Pictures. Crowdburn so očitno pri pisanju svojega prvenca razmišljali približno tako: če v svoji glasbi uporabimo elemente npr. melodičnega, death, modernega, thrash metala ter metalcora, potem bomo zadovoljili vse privržence posameznega žanra. V skladu s to filozofijo deluje celotnih štirideset minut kot nekakšen talilni lonec raznih zvrsti metala, celo na področju besedil so si verz »Show your colors« sposodili od Fincev Amoral. Na svoji uradni strani fantje trdijo, da se ne bojijo presegati mej med zvrstmi. V osnovi se strinjam z njimi, a je treba biti pri mešanju določenih zvrsti previden (npr. Metallica – Lulu). Ob prvem preletu albuma mi glasba deluje rahlo zmedena, saj se prepogosto prepletajo različni stili in dobil sem občutek, kot da se fantje še iščejo, v katero smer želijo pluti. »Potrebujemo aligatorja!«, pravijo v Alligator, a primernejši verz bi bil morda »Potrebujemo navigatorja!«. Sicer ta pesem prepričljivo jadra v smeri thrash metala. Glede na švedske korenine banda je razumljivo, da bo v pesmih močan vpliv In Flames (podobno se »pričakuje«, da se pri mladih brazilskih metal bendih pozna vpliv Sepulture) in ponekod tudi Soilwork. Melodični odseki s čistim metalcorskim vokalom bodo marsikomu neumestni zaradi nekompatibilnosti s surovimi thrash-death riffi, a po poslušanju prvih treh pesmi poslušalec že pričakuje nenadne spremembe stilov. Kot celota je album dobro produciran in slišati je, da so vsi glasbeniki nadarjeni. V primeru, da se bodo njihove naslednje izdaje držale rdeče niti prvenca – (modernega) thrash-groove recepta – se skupini obeta svetla prihodnost.
Lastnost ognja je, da hitro doseže visoko temperaturo, a kmalu tudi ugasne – morda je ravno zato naslov albuma Ignition? Začne se divje in eksplozivno, konča pa z umirjenim My Solid Harbor, kjer me vokal spominja na konglomerat Eddija Veddra (Pearl Jam), Brada Robertsa (Crash Test Dummies) in Davida Golda (Woods of Ypres). Kot pravim – talilni lonec. Verjetno v njem leži še mnogo ostalih vplivov, prepričajte se sami.