Iz okolice Trsta se oglaša nova heavy psych trojica, ki je lokalno in slovensko občinstvo že navdušila, recimo z nastopom na uspešnem Stoner Kras Festu, in predhodnim samonaslovljenim EP-jem. Buss so mlada trojica, ki jo sestavljajo Ivan Kralj na bobnih, Erik Carpani na basu in vokalu ter Patrik Pregarc na kitari. Band ustvarja težko psihedelično glasbo, globoko zakoreninjeno v bluesu in hard rocku iz sedemdesetih z riffi, polnimi groova in pentatonskimi solažami. Skupina je že izdala dva videospota za singla Canned Fear in Pistol Shrimp.

Aroused sestavlja sedem komadov in bonus (Cover Mint Julep Nina Ferrera), ki se nekako gibljejo med psihedeličnimi in energetskimi momenti. Že prvi riff iz komada Woland nakaže celoten značaj albuma: nad solidno ritmično podlago in »debelim« basovskim tonom se namreč razliva topel in nabrekel zvok kitar Gibson in ojačevalcev Orange, ki s svojimi riffi in solažami saturirajo zvočni prostor. Rezultat je zabavna plošča, v kateri lahko slišimo po eni strani tehnično popolnost in pozornost do samih zvokov ter produkcije, po drugi pa je očitna tudi določena igrivost in želja po zabavi v opomin, da ni treba glasbe vedno jemati preveč resno. Rezultat je plošča, ki nima šibkih točk, temveč ostaja skozi celotno trajanje zanimiva in dinamična, bogata s hudomušnim humorjem, ki je tudi posledica nastajanja v času globalne pandemije. Seveda je trojica kljub nenaklonjeni svetovni situaciji zadnjih dveh let izdala pravzaprav mali biser, ki takoj ugrabi poslušalca s svojo kakovostjo. Ob kakovosti je treba priznati še izjemno dostopnost, saj je glasbena govorica trdega roka in težke psihedelije pri dobrem občinstvu že ponotranjena in torej privlačna in razumljiva tudi pri manj zagretih oboževalcih kitarske glasbe. S tem ne želim reči, da je glasba skupine Buss generična, temveč dovolj kakovostna, da lahko doseže širše občinstvo in navduši celo metalske »puriste«.

Skratka: Če je Aroused kot dolgometražni prvenec tako dober, lahko samo upamo, da bo skupina nadaljevala z delovanjem in ustvarjanjem ter morda celo navdihnila še naslednjo generacijo glasbenikov, ki s strastjo rešujejo Trst in okolico dušečega primeža vsiljene tišine.