»Amassado je projekt italijanskih in brazilskih glasbenikov, ki jih druži strast do ekstremne glasbe in latinskoameriške kulture.« Seveda sem se ob tem opisu takoj spomnil na ameriško-brazilsko »all-star« death metal zasedbo Brujeria, ki je nedavno obiskala Slovenijo, in se razveselil ob misli, da sem morebiti odkril malega italijanskega bratca tega velikega banda. K sreči prav tako za maskami skriti Amassado ne zvenijo nič podobno že omenjenim velikanom, kajti edina podobnost med obema bandoma je fetiš na ekstremno glasbo, groovy latinske ritme in bolan humor. Rezultat je izredno poslušljiv EP s petimi avtorskimi komadi ter eno priredbo (Sepultura – Biotech Is Godzilla).
Dve leti po izidu prvenca Coraçao Enterrado se Amassado vračajo z novim, sicer kratkim, a udarnim izdelkom. Njihov death metal je srednje hiter, bobni masivni, brez pretirane uporabe dvojnega pedala ali blast beatov. V ospredju so catchy in groovy riffi, ritmi in refreni, proizvedeni s kitaro s tipičnim deathmetalskim zvokom, ki spominja na Cannibal Corpse. Zvok bas kitare je pričakovano in prijetno nizek, sicer pa se ta večino časa nahaja v nerazpoznavnem ozadju, le sčasoma jo Amassado spustijo s povodca in ji dajo možnost, da skupaj z bobni udari po slušnih koščicah. Za razliko od Cannibal Corpse tukaj osrednji vokal ne spominja na bruhanje vulkana, temveč je dovolj razločen, da dopušča razumevanje besedil – v kolikor poslušalec razume portugalsko, seveda. Osnovnemu vokalu izmenično na pomoč priskočita kričeči hardcore vokal in zborovsko petje, odvisno od konteksta.
Od treh zgoraj naštetih fetišev lahko sedaj s spiska črtam prva dva, obdelati je treba le še bolni humor. Žal zaradi jezikovne ovire o njem na besedilni ravni ne morem govoriti, je pa zato z glasbene plati še vedno dovolj zanimiv, saj se izraža z uporabo neobičajnih zvokov in ritmov, sicer tipičnih za druge, bolj komercialne glasbene žanre. Po glavi mi frčijo primerjave z Brujeriino priredbo La Macarena, le da se Amassado pri tem naslanjajo na povsem avtorski material. Vrhunec eksperimentiranja s samplerjem predstavljata pesmi A Minha O A Tua (Cabeca), komad z najbolj zapomljivim refrenom, in Sexo, skladba z efektom strela iz pištole ter minuto in dvajset dolgo pasažo »chill-out« glasbe, ki glede na naslov ponuja asociacije na trdoerotično filmsko industrijo. Z zaključno priredbo pa Amassado podčrtajo svoje korenine, medtem ko se sama izvedba približuje kasnejšim, manj thrasherskim in bolj groovy izdelkom iz hiše Sepulture.
Skratka, na Escravidao Subliminal se ne nahaja niti ena pesem, ki v poslušalcu ne bi pri priči vzbudila želje po headbanganju. Manjši minus zna biti pomanjkanje globine, saj Amassado dejansko ne ponujajo »nič več« kot latinsko death metal veselico. Komur je to dovolj, zagotovo ne bo razočaran.